Doživetja v naravi
  • O meni
  • Slike
  • PowerPoint predstavitve
  • Kontakt
  • Forum

Kras - v barvah ruja

23/10/2019

0 Comments

 
+Idejo, da v pozni jeseni obiščeva Kras, je dala moja Urša že na pomlad, ko sva se potikali in raziskovali okolico Volčjega grada. Predvsem sva imeli v mislih čas, ko bo začel v vseh barvah žareti ruj. Čeprav tudi Gorenjci lahko kaj povemo in pokažemo o lepi barviti jeseni, a ruja pri nas ni in ker Kras ni daleč, je treba vzeti pot pod noge in to čudo videti od blizu. 
Prvotno sva imeli v načrtu, da si bova za Kras vzeli vsaj dva dneva in ga prečesali po dolgem in po čez. Predvideno je bilo tudi nekaj dnevno bivanje ob morju in ob povratku še ogled Krasa. Pa so se stvari malo zasukale. Toplo, sončno vreme, s skoraj poletnimi temperaturami naju je za dva dni dlje zadržalo ob morju. Težko se je v tem času odpovedati kopanju v morju. Torej za Kras je ostal samo en dan, to je bil dan, ko sva se vračali z oddiha ob morju. Do dobra sva se "pogreli" ob morju, ko sva šli na pot je bilo pa vroče, soparno, brez vetra in temperatura se je zelo bližala 30 stopinjam. Od tega kako bo naju v Volčjem gradu pričakalo morje rdeče barve, ni bilo nič. Debela griža in njeni veliki kupi kamenja niso ponujali tistega, na kar sva računali; ruj in še en krat ruj. Hoja po potkah, ki so obdane s kamenjem je bila zaradi vročine utrujajoča in motivacija za fotografiranje na nuli. Imeli sva še rezervni načrt - Pliskavica. Zakaj Pliskavica? Tam je hostel in zanimiv opis kraja. Hostel bi prišel v poštev le, če bi na Krasu ostali več kot en dan, da pa spoznava še nov kraj, ob že tako slabem vedenju o Krasu, je pa zanimivo.
Pliskovica je naselje v Občini Sežana. Pliska pravijo drobni ptičici, beli pastirici, ki v vasi in okoli nje najde primerno okolje za preživetje. Njen živahen značaj je bil verjetno povod, da so pastirji, ki naj bi pred stoletji prvi naselili te kraje, enako živahne ovce in koze imenovali Pliska. Toliko o izvoru imena Pliskavica, to je vas v osrednjem Krasu, nekako na polovici poti med Dutovljam in Komnom. leži na manjši vzpetini, ki jo vse naokrog obdajajo vinogradi in kamnite ograde, v katerih je bila v preteklosti obdelovalna zemlja, sedaj pa jih zarašča drevje in grmovnice. Med njimi tudi tista živih barv, ki ji pravijo ruj. Že ko se voziva po Komenskem Krasu proti Pliskavici, je ob cesti barvitost drevja vse bolj in bolj pisanih barv. Pa rečem šoferki; "a ustaviš, da naredim kakšno fotko?" Dobim odgovor; "Nemogoče, ni prostora za ustavljanje in promet je gost!" In greva dalje. Čakam na "mogoče", ki pride malo pred naseljem. Nisva zavili po Pliskini poti (2 uri), ampak kar tako malo povprek in sem ter tja. Bilo je kaj videti in objektiv tudi ni počival. Ruj v vseh odtenkih rdeče nama je na obraz narisal nasmeh in vročina kar na enkrat ni bila več moteč element.


Navadni ruj
( Cotinus coggygria)
Kras je začel žareti v barvah ruja.
Navadni ruj (Cotinus coggygria)
Pliskavica
lepa ideja
Hostel Pliskavica
kakiji zorijo
kivi, ki raste ob hiši
ruj je grm, ki zagotovo najbolj zaznamuje Kras
v jesenskem času se odene v ognjene barve.....
.....je pionirska vrsta na Krasu
ruj se bohoti v raznobarvnih odtenkih, ki naredijo pokrajino zares čudovito
0 Comments

Rilkejeva pešpot

22/10/2019

0 Comments

 
.
Oktober je, druga polovica meseca in z mojo Uršo se odpravljava na krajši oddih ob morju.Poraja se vprašanje kako bo z vremenom, bo lepo in vsaj malo topleje kot na Gorenjskem, bo primerno za sprehode ob morju in morda tudi kam drugam v notranjost Istre. To je bilo predvsem moje razmišljanje in temu primerno sem tudi napolnila torbo z oblačili, največ z toplimi oblačili, ki so primerna za  jesenski čas ( dolg rokav), čisto po naključju sta v torbi pristali dve majici s kratkimi rokavi. Pa še dobro, da sta. Že ob prihodu je bilo lepo sončno vreme, ki se je v vseh dneh nadaljevalo v prav poletne temperature. Temperatura morja je bila vsak dan za kakšno stopinjo višja in zadnje dni pristala pri 21 stopinjah, kar je Uršo predramilo in je kopanje vzela zares. Drugo vprašanje kaj bova med oddihom počeli, ni rabil odgovora. Že doma sva bili enotni, da vsak dan narediva izlet v bližnjo, pa tudi malo bolj oddaljeno okolico, da spoznava kraje in lepote tega predela naše dežele. Seznam krajev, ki se jih želiva ogledati je bil kar dolg, nekaj je bilo vmes tudi rezervnih krajev.
Urnik za vse dneve je bil zapolnjen. Tudi realiziran, vsak dan sva se po zajtrku odpravili na pohod. Vsak dan doživeli kaj 
 lepega in zanimivega. Kot za češnjo na torti pa sva za zadnji dan oddiha šparali ogled Rilkejeve pešpoti v Sesljanu. Urša je malo brskala po svojem spominu,ki ni bil čisto jasen, vedela je le to, da je v preteklosti že enkrat prehodila pot, ki ji je bila všeč in da bi se še kdaj rada vrnila tja. Vedela je,da je tam nekje za Trstom, na kraškem robu. Google zna vse, google vidi vse! Kmalu je bila luknja v spominu zakrpana in načrt izdelan. Naprej kako priti do tja. Brez GPS ne bi šlo, saj labirint cest in avtocest nad Trstom še ta ni povsem obvladal. Nato pa še kako in kje poteka ta znana pešpot od Sesljana do Devina. Za mene je bilo to nekaj novega, neznanega in takoj sem bila "za". Pod vprašajem je bilo samo moje počutje, kajti prav ta dan so bile napovedane povsem poletne temperature, termometer je kar lezel proti 25 stopinjam, hoja po razgretem krasu pa za mojo astmo ni najboljša izbira. Sprej v torbo in gremo.
Vzdolž roba prepadnih sten in ostankov vojaških postojank, med novim Devinskim gradom in Sesljanskim zalivom, je speljana Rilkejeva pešpot, ki je bila odprta leta 1987. S pešpoti se odpira čudovit razgled na Tržaški zaliv, od izliva Soče do Savudrije na Hrvaškem . Pot je poimenovana po znanem avstrijskem pesniku Rainerju Marii Rilkeju, ki je del življenja preživel v Devinskem gradu. O Devinskem gradu so pisali tudi slovenski književniki in sicer Aškerc, Jurčič Gregorčič, Bevk
Najslikovitejši del obale se razprostira med Devinom na zahodu in Sesljanom na vzhodu. Le na tem odseku se strme apnenčaste stene spuščajo neposredno v morje, zato lahko govorimo o edinem apnenčevem klifu na slovenskem etničnem ozemlju. Ker je na tem mestu obalna črta usmerjena v smeri vzhod - zahod in ne v dinarski smeri, se nam  s klifa ponujajo čudoviti razgledi na preostali del kraške obale Tržaškega zaliva, pa tudi na sam zaliv, slovensko Istro in  Furlansko nižavje z lagunami na območju Gradeža (Grado).
Pot od gradu proti Sesljanu je speljana po robu Devinskega klifa, ki se tod dviga približno devetdeset metrov nad morsko gladino. Predstavlja izjemno zanimiv geomorfni pojav. Pri njegovem oblikovanju sodelujejo različni procesi. Medtem, ko na vznožju lahkoo pazujemo delovanje abrazije, si lahko na ostenjih in zgornjem robu ogledamo množico drobnih kraških oblik, ki so plod intenzivne korozije. Na morski strani opazimo značilne sredozemske rastline, med katerimi so mnoge zimzelene. Takoj za zgornjim robom je rastlinstvo značilno kraško, s črnim borom kot prevladujočo drevesno vrsto.
Posebno vrednost pa predstavlja pokrajina v rezervatu: v njej prevladuje beli apnenec v različnih oblikah, saj oblikuje tako prepadne stene kot posamezne stolpe ob obali, pa tudi kompaktne skale, ki so zaradi površinskih kraških pojavov prekrite z žlebiči. 
Devi so obenem edino nahajališče na svetu
Sesljanski zaliv je priljubljen cilj med kopalci in jadralci iz obeh strani meje. Turistični razvoj zaliva se je začel že v času Avstro-Orske monarhije.
slikovitosti tu ne manjka
pešpot je lepo speljana, deloma po robu planote, deloma po gozdu
rastlinstvo na stenah in obrobju je sredozemska makija; to je črničevje, zimzeleni hrast, črni gaber, ruj......
Zakaj je F. Prešeren Lepo Vido prepesnil v te kraje....? Lepa Vida je pri morju stala.....
moja "vodička" in šerpa
če je bilo potrebno, je prevzela še moj foto nahrbtnik, pa se sedaj zato kar malo sekiram...
Sesljanski klif
v pokrajini prevladuje beli apnenec v različnih oblikah, saj tako oblikuje prepadne stene kot posamezne stolpe ob obali...
...pa tudi kompaktne skale, kis o zaradi površinskih kraških pojavov prekrite z žlebiči
Davinski grad, novejši. Na strmi skali je bil grad, ki je bil v 15 stoletju porušen. Po legendi naj bi od tu v suženjstvo odplula Lepa Vida
Piramidasta zvončica (Campanula pyramidalis), je posebnost tega področja in cveti od avgusta do pozne jeseni
Po državni cesti št. 14 iz Trsta proti Tržiču (Monfalcone) se pripeljemo do parkirišča pri Podjetju za turizem v Sesljanu (Azienda di Soggiorno e Turismo), kjer začne Rilkejeva pešpot. Na Rilkejevo pešpot se pride tudi iz Devina.
Po državni cesti št. 14 iz Trsta proti Tržiču (Monfalcone) se pripeljemo do parkirišča pri Podjetju za turizem v Sesljanu (Azienda di Soggiorno e Turismo), kjer začne Rilkejeva pešpot. Na Rilkejevo pešpot se pride tudi iz Devina.
0 Comments

Škocjanski zatok

20/10/2019

0 Comments

 
,Idejo za obisk Škocjanskega zatoka sva dobili, ko sva se z mojo Uršo sprehajali po zapuščenih Sećoveljskih solinah Fontaniege. Tisti dan prav veliko obiska tam ni bilo, malo se je vreme kujalo, pa si zato toliko bolj vesel vsakega srečanja posebno še, če vidiš, da so to isto misleči in da s svojo bogato fotografsko opremo niso prišli samo na sprehod, ampak v svoj objektiv ujeti kaj zanimivega, kot npr. ptice, slanoljube rastline ipd. Beseda da besedo in ko potožim, da sem videla le Malo belo čapljo, o drugi pestrosti ptičjega zaroda, pa ne ne duha ne sluha, kot radi rečemo, kadar z očmi ne najdemo tistega, kar iščemo. Je pa tudi res, da moj skromni zoom objektiv s samo 400 mm ne seže prav daleč Ja, če je tako, je pa dobro se podati v Škocjanski zatok (ŠZ), izveva in malo zastriževa z ušesi, saj prvič slišiva za to. Tam se baje da videti marsikaj. Dobili sva tudi navodila kako do tja priti.Z veseljem sva ta predlog osvoji in naslednji dan že avto navižali proti Kopru, točneje do Bertokov. Prehitro sva skrenile z avtoceste, ker naju je prva tabla z napisom Bertoki spravila v dvom, da se ne bi peljeli predaleč in kje prav za prav so ti nama neznani Bertoki. Ja, malo sva se vozili gor in dol, pa tudi v breg, ne vedoč, da so to Bertoki. Informacija domačinov nama je potrdila, da sva prav za prav že zelo blizu tega ŠZ. Kot bi trenil, sva se znašli na parkirišču ob Centru za obiskovalce. Tu dobiva splošne informacije in se odpraviva na ogled. Škocjanski zatok meri 122 hektarov, po njem je speljana krožna ućna pot v dolžini cca 2 km, z vmesnimi počivališči in urejenimi zasloni za pogled na mokrišče. Na info tablah pa izveš, kaj lahko vidiš, če imaš seveda srečo. Jaz sem jo imela bore malo. Nekje na pol poti je razgledni stolp z več nastropji, od koder je lep razgled na celotno mokrišče, v pritličju pa v zunanjem akvariju skozi steklo lahko opazuješ življenje v vodi.
Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto. Škocjanski zatok je bil nekoč morski zaliv, ki sta ga počasi zasipavali rečici Badaševica in Rižana in se je zamočviril. Tu se mešata slana in sladka vode- somornica
Škocjanski zatok je polslana laguna v neposredni bližini Kopra. Ujet je med mestom in Luko Koper na eni ter železnico in obalno štiripasovnico na drugi strani. Velja za največje brakično mokrišče pri nas in je pribežališče številnih vrst ptic, dvoživk in plazilcev ter primerno rastišče za številne močvirne in slanoljubne rastline. Svoj dom pa so našle tudi druge živalske vrste kot so boškarini in kamarški konji.

0 Comments

Sečoveljske soline (KPSS) - Fontanigge

18/10/2019

0 Comments

 
K morju ne hodim prav pogosto, je pa letos tako naneslo, da sem bila po več kot desetletju, tam trikrat.
Pa ne zaradi čofotanja v morju, le spoznavanje narave in sploh življa tam dol, me vedno pritegne.
Letos spomladi sem si ogledala Sečoveljske soline, tiste na Leri, kjer je pridobivanje soli še aktivno.
 Soline so me prevzele, še bolj pa način pridobivanja soli.
Pa sem si zadala obljubo, da še pridem. In sem. Letos pozno jeseni, že druga polovica oktobra je bila,
vreme pa povsem poletno, sva z mojo Uršo mahnili na južni del solin, to je na Fontanigge, kjer se sol ne pridobiva več.
Je pa na ostalinah kaj videti!! Tam se znajdeš v prostranstvu vode, nasipov in rastlinstva. Tudi to je bilo eno izmed dejstev, da bi rada videla soline v jesenskem času. Slanuše ali slanoljube rastline na solinah so posebnost, ki je vredna ogleda.
Navdušena pa sem bila nad številnimi fotogeničnimi razvalinami solinarskih hiš, ki so posejane širom naokrog. Vse to in če imaš odprte oči, je zgodovina solinarstva v preteklosti pred teboj.
Fontanigge obsegajo 314 ha in ležijo med kanalom Grande in reko Dragonjo. Na zahodu so obdane z morskim visokovodnim nasipom, na vzhodu pa z agrarno površino.



 
temni oblaki na nebu so bili še dodaten okras...
ogled solin je dovoljen samo po urejenih poteh ...
slanuše, kot lepo okrasje solinam...
za slana tla na solinah so značilne slanuše (halofiti), kot imenujemo slanoljube rastline
ostanki starih solinarskih hiš so neme priče zgodovine tega področja
proti muzeju nas poti vodi ob reki Dragonji oz.ob visokovodnem nasipu in je dolga, dolga....
mala bela čaplja
tudi jesen na solinah je ustvarjalna...
zapuščene so soline, nikogar več ni tu...
soline so po dolgem in počez prepletene s številnimi nasipi
pri izlivu reke Dragonje v morje
reka Dragonja
besede so odveč....
ob širokem izlivu Dragonje v morje občasno gnezdijo labodi
še zadnji metri poti k muzejskemu kompleksu
kompleks solinarskega muzeja
prikaz življenja in ljudi na solinah v preteklosti
solni fond v preteklosti skladišče soli v pritličju solinarske hiše
po starem vzorcu obnovljena krušna peč, posebnost KPSS
peka kruha je bila v skupni peči, zato je vsako gospodinjstvo imelo z žigom označene svoje modelčke
vrč za pitno vodo, po katero so hodili na obrežje
0 Comments

Po Šavrinskih grićih

17/10/2019

0 Comments

 
Dan nazaj sva pričeli z mojo Uršo kratek oddih pri morju. Izbrali sva slovensko obalo in to Izolo, Simonov zaliv. Ni mondeno, je pa prav prijetno za bivanje in nudi vse, kar človek rabi za kratek izklop. Že doma sva sklenili, da poležavanja ob morju ne bo veliko, tudi ne sprehodov ob morju po utečenih sprehajalnih poteh.V načrtu sva imeli spoznavanje okolice,tiste tam gori po gričih in da si ogledava kakšno lepo istrsko vas. Načrt je bil hitro nared. Tja proti Kortam in Padni jo bova mahnili. Organizacijo, kako priti do tja, je imela "na čez" Urša. Se pozna, da dela v turizmu, saj je bil predlog za izlet kar dobro narejen. V sili pa bo na pomoč priskočil še GPS. Saj v začetku, da najdeva pravo smer. Pa jo je našel. Napoved, da v prvem krožišču uporabiva 3.izhod, ki naju bo usmeril proti Jagodjam, ni bil čisto po načrtu, a se je izšlo. Cesta v močnih okljukah pobira strmino in kmalu se ponudi lep razgled na Izolo in zaliv. Še kakšen kilometer vožnje po sicer vijugasti in bolj ravni cesti in že je pred nama pogled na Piranski zaliv s Savudrijskim rtom. Pa vklik; " glej, soline!" in nujno je treba najti prostor za jeklenega konjička, da se to pogleda in seveda tudi ujame v objektiv. To je področje nekje nad Parecagom Vse naokoli so raztresene hiše, velike, majhne in tudi vsepovsod so vinogradi in nasadi oljk.Tu prvič tudi vidim ob hiši drevo, polno kakijev. Prvo navdušenje je pojenjalo in pot se nadaljuje.
Kmalu za tem pa se tam v dalji vidi strnjeno pozidano slemensko vas KORTE. Vas stoji stisnjena na ozkem slemenu nad dolino Drnice, nasproti Padne.To je največje naselje izolskega zaledja, na nmv 224 m. narediva postanek na parkirišču ob cerkvi Antona Puščavnika, v kateri so lepi baročni oltarji. V vasi stoji tudi Guesthouse - Stara šola Korte in nudi nastanitev vsem, ki ne marajo obalnega vrveža. Še sprehod po ozki glavni ulici skozi naselje, ogled obnovljenih zanimivih starih zgradb, včasih v oči pade kakšen zanimiv detajl. In že se pri domačinu pozanimava kako priti do Padne. Pokaže na cesto, ki se strmo spušča v dolino Drnice. Uf, je bilo strmo in ozko. Srečavanje bi bilo bolj na tesno.
PADNA je naselje v Občini Piran. Slikovita gručasta, tesno pozidana vas v jugozahodnem koncu Šavrinskega gričevja se nahaja na ozkem pomolu na robu slemena, ki se na zahodu strmo spušča v dolino potoka Drnice in na severu v dolino potoka Piševca. Padna je ohranila značilno podobo tipične istrske vasi in je kulturni spomenik. Pravijo, da je  nekaj posebnega, ker je pristna kot njeni ljudje. Kljub ponekod moderni arhitekturi je središče ohranilo značilno podobo strnjene istrske vasi. Za najstarejši del naselja ob cerkvi se je ohranilo ime Vas. Tam je tudi galerija Božidarja Jakca, ki je tu nekaj časa živel. Tu je doma vinogradništvo in oljkarstvo. Celo južno pobočje padenskega hriba je še vedno poraščen z oljkami. Drevesa so stara več kot 300 let. Med sprehodom po vasi sva se zapletli v pogovor s starejšo domačinko. Marsikaj sva izvedeli, saj je bila zelo zgovorna in povedala je, da je pod vasjo studenec in kako se do njega pride in kako se tudi tu življenje spreminja. Ko pa je nanesel pogovor na oljke, je vedela povedati vse o pridelavi in o predelavi. Pa ni pozabila ponuditi dobro oljčno olje, kako je dobro in kvalitetno bom povedala kdaj drugič. Steklenici še nista v uporabi. Ženski pa verjamem, ni izgledala ena tistih, ki rade barantajo. Zanimiva šavrinka!
Polne lepih vtisov in doživetij sva se spustili v dolino Drnice in in po nekaj kilometrih prišli do slov.mejnega prehoda. Od tam pa po avto cesti proti Izoli.


0 Comments

    Arhiv

    April 2023
    October 2022
    September 2022
    August 2022
    May 2022
    April 2022
    January 2022
    November 2021
    October 2021
    August 2021
    July 2021
    May 2021
    April 2021
    March 2021
    February 2021
    January 2021
    December 2020
    October 2020
    September 2020
    June 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    May 2018
    April 2018
    March 2018
    February 2018
    January 2018
    December 2017
    November 2017
    June 2017
    April 2017
    March 2017
    February 2017
    January 2017
    December 2016
    October 2016
    September 2016
    August 2016
    July 2016
    June 2016
    May 2016
    April 2016
    March 2016
    February 2016
    January 2016
    December 2015
    November 2015
    October 2015
    September 2015
    August 2015
    June 2015
    May 2015
    April 2015
    March 2015
    February 2015
    January 2015
    December 2014
    November 2014
    October 2014
    September 2014
    August 2014
    July 2014
    June 2014
    May 2014
    April 2014
    March 2014
    May 2013

    Kategorije

    All
    Ajdovska Deklica
    Alpski Botanični Vrt Juliana
    Barvita Jesen V Gorah
    Barviti Utrinki Na Planini
    Bavšica
    Bela Opojnost Pri Zelencih
    Beli Potok
    Belopeška Jezera
    Belska Planina
    Bled
    Bled In Zaledenelo Jezero
    Bled - Nebeška Podoba Kraja
    Bobovška Jezera
    Bohinj
    Bohinj - Babje Poletje
    Bohinj In Pomlad
    Bohinj - Na Pomlad Ob Jezeru
    Bohinj - Peč
    Bohinj Pogled S Peci
    Bohinj - Pogled S Peci
    Bohinjska Barvita Jesen
    Bohinjske Razglednice
    Bohinj Tako Ali Drugače
    Bohinj- Triatlon Jeklenih
    Bohinj V Aprilu
    Bohinj V Avgustu....
    Bohinj - V Februarju
    Bohinj V Juniju
    Breginjski Kot
    Čakajoč Na Zimo....
    čas Ubrane Barvne Igre
    Čez Peč Na Rudnico
    Čez Planke....
    Črni Mački
    Črni Vrh Na Pustno Nedeljo
    Cvetje
    Danska
    Danska - Fredensborg
    Danska Gilleleje
    Danska - Otok Mon
    Dnevni Metulji
    Dobra Družba
    Dražgoše
    En češnjev Cvet
    Galetovec
    Gobe 2022
    Golica
    Gorski Svet
    Gozdne Jagode
    Grad Kamen
    Grančišče
    Greben Brezniških Peči
    Heatherhills - Danska
    Hom - Sv.Katarina
    Izola
    Izvir Bistrice
    Jamnik - Balkon Gorenjske
    Januarski šopek
    Jesen
    Jesenska Podoba Zelencev
    Jesenski Pušeljc
    Karavanke In Moja 10+
    Ključavnice - Narcise
    Korita Mostnice
    Ko Se Dan Nagiba V Noč
    Ko V Zgornje Savski Dolini Zažari Jesen
    Kozmeje
    Kraljica Mraza In Snega
    Kranjska Gora - Martuljk
    Kras
    Kras - Goče
    Kras - V Barvah Ruja
    Kras - Volčji Grad
    Ledeni Okraski
    Ledeno Kraljestvo In žive Jaslice V Mojstrani
    Lepi čeveljc
    Mala Bistrica Slap
    Mala Bistrica - Slap
    Mali In Veliki ćudeži Na Travniku
    Mangartska Cesta
    Mangartska Dolina In Njena Dva Jezera
    Martuljški Slapovi
    Mocna Ekipa Boh.veslacev
    Mojstrana
    Morje
    Mrzle Vode - Mahovje
    Nad Bohinjskim Jezerom
    Nadiža
    Na Jesen Pri Jasni - Kranjska Gora
    Na Kredi
    Na Visoki Montaževi Planoti - Planina Pecol
    Nordijski Center Planica
    Norveška - Alesund
    Norveška - Atlantska Cesta
    Norveška -Steve Cerkev
    Novembersko Deževje....
    Ob Jezeru Na Jesen
    Ob Savi Bohinjki D0 Jezera
    Od Reteč Do Podkorena
    Panorama
    Peč Tromeja
    Planina Dedno Polje
    Planina Goreljše In še Kaj....
    Planina Krni Dol
    Planina Krstenica V Pozni Jeseni
    Planina Pri Jezeru
    Planina Pri Jezeru In Planina Vodični Vrh
    Planina Vodični Vrh
    Počasi Se Dela Zima....
    Pod Meglenim Pokrovom
    Pod Poncami....
    Pod Triglavom
    Pokljuka - Planina Lipanca
    Poletje Na Planini
    Polet Z Jadralnim Padalom
    Pomlad
    Pomlad Se Seli V Gorski Svet
    Po Novoletnih Praznikih....
    Po Šavrinskih Gričih
    Pozna Jesen
    Presihajoče Jezero Ledine
    Presihajoče Jezero Ledine
    Pridih Zime....
    Pršivec - Mogočnež Nad Bohinjskim Jezerom
    Rabeljsko Jezero In Mesto Istega Imena
    Rabeljsko Jezero – Lago Del Predil
    Rilkejeva Pešpot
    Robidišče
    Rožce V Maju ....
    Samo En Cvet
    Sečoveljske Soline - Fontanigge
    Sem Ter Tja....
    Senožeta
    Senožeta
    Senožeta V Pomladnem Dihu
    Skalnjak V Maju ....
    Škocjanski Zatok
    Slap Grmečica
    Slap Grmečica In Hemin Plavž
    Slap Grmečice
    Slap Peričnik
    Slap Peričnik Okovan V Led
    Sleme - Vršič
    Smokulja
    Smolnik
    Soline - KPSS
    Soteske In Slapovi
    Srečno 2015
    Srečno 2019
    Srečno 2021
    Suha - Desni Pritok Mostnice
    Svetovni Pokal V Biatlonu Pokljuka
    Sv. Lovrenc
    Tamar
    Telohi
    Trenta
    Triglavski Gaj
    Viitranc In Cipernik
    Vodnikov Razglednik - Koprivnik
    Vogar Po Zledolomu
    Vogel - Zimska Pravljica
    Vrata - Dolina Pod Triglavom
    Vremenske Ujme V Maju
    V Vseh Barvah Zažari Jesen
    Zadnji Pozdrav Sonca
    Za Dušo
    Zdaj Pomlad Je Tu...
    Zelenci
    Zelenci Ob Zgodnji Pomladi
    Zelenci - V Jesenski Preobleki
    Zelenci V Zimski Podobi
    Zgornje Jezersko
    Zgornje Savska Dolina
    Zgornjesavska Dolina
    Zgornji Martuljški Slap
    Zima
    Zima Bela....
    Zima Na Gorjušah
    Zimska Opojnost...
    Zimska Podoba Zelencev
    Zimska Pravljica ....
    Zimske čipke