V času mojega bivanja na planini, ki traja od maja pa vse tja do pozne jeseni, se ne dogaja prav veliko, nič takega, da bi bilo vredno omembe ali posebne pozornosti. Dneve kroji vreme, včasih lepo in sončno, bi rekla že kičasto, včasih pa deževno z močnimi nalivi in s tisto potuhnjeno meglo, ki se priplazi po Grabnu od Jezera. V dnevih, ko je lepo, mi družbo delajo pozidne kuščarice, ki jih kar nekaj šiba sem ter tja in se za mojo navzočnost sploh ne zmenijo. Nekaj bolj zanimiva pa je prigoda, ki se je zgodila sredi poletja, točneje v avgustu, ko je naše kraje pestila močna in dolgotrajna vročina in z njo tudi suša. K vsej tej vremenski nadlogi, se je pa k hiši priplazil še modras. Ni prišel samo na kratek obisk, ampak se je kar naselil v manjšo odprtino v temeljih hiše in to le pol metra od vhodnih vrat. Ko sem ga prvič opazila, mi je kar malo sapo vzelo. Saj mimo te odprtine grem večkrat na dan, do sedaj brezskrbno, odtlej pa ne več. V glavi so se mi vrteli razni scenariji; kaj vse bi lahko že bilo in kaj se bo iz tega še naredilo. Čuden občutek je, ko zaznaš, da je v bližini nekaj, ki te ogroža ali vsaj dela nesigurno v hiši kot v okolici hiše. Vsako jutro, ko sem odprla vrata, sem najprej z očmi preiskala predsobo, vhod in vse okoli vhoda, tudi stene in obešanke z rožami. Pa sem si rekla, brez panike, ga bom ujela v steklenico in odnesla tja kamor sodi. Tak nasvet sem dobila tudi na Kačefonu, ko sem jih poklicala za nasvet kaj narediti. Ne bom navajala kaj vse so povedali, kot npr kako ujeti kačo in bog ne daj jo poškodovati, ker je to ogrožena vrsta in zaščitena .Skratka njihovi nasveti v našem primeru niso bili uporabni. Kako naj se pa jaz zavarujem pred to mrcino pa nič le to, da naj se pazim, da me ne useka. Res velika pomoč! Tudi nasveti prijateljev in sosedov niso dali rešitve. Tuhtala sem in tuhtala, a kača se je veselo sprehajala (lezla) od luknje do luknje. čim sem eno zadelala, se je pojavila v drugi odprtini zraven..Vaba s steklenico in mlekom ni dala rezultata, ki sem pričakovala, bila je nekaj prazna, brez sledu kaćjega obiska. Kačica je vsake toliko časa malo pokukala iz svojega brloga. A čim je zaznala človeka, se je takoj skrila. Take skrivalnice sva se šli približno deset dni. Ko sem že čisto obupala, da se bom znebila te nadloge, sem našla še eno rešitev in sicer, da se vse luknje in luknjice v temeljih zazida. To sama nisem znala narediti, pomagal je sosed. Vesela, da bo s tem problem rešen se je v meni spet naselil mir. Oddahnila sem se in dogodek se mi je že malo oddaljil
Pa ne za dolgo. Par dni zatem, ko sem že iz same navade pogledala v to smer, sem ostrmela. Komaj verjela svojim očem. Modras je bil spet tam in iskal svoje prejšnje bivališče. Prekipelo mi je in v glavi je brnelo; znebiti se ga moram tako ali drugače. Tokrat mi ni mogel pobegniti, ni imel kam in jaz sem bila dovolj hitra, da sem ga s palico zdrozala v travo in od tam v.....
Nekaj podobnega se mi zgodilo pred nekaj leti le, da je modras bil v skalnjaku in ga ni bilo težko odstraniti.
Ob takih in podobnih dogodkih se spomnim pogovora z mojim dragim, da je vse to lahko pričakovano, saj je hiša v naravi, na robu gozda, kjer so doma takšne in drugačne zverinice.
Pa ne za dolgo. Par dni zatem, ko sem že iz same navade pogledala v to smer, sem ostrmela. Komaj verjela svojim očem. Modras je bil spet tam in iskal svoje prejšnje bivališče. Prekipelo mi je in v glavi je brnelo; znebiti se ga moram tako ali drugače. Tokrat mi ni mogel pobegniti, ni imel kam in jaz sem bila dovolj hitra, da sem ga s palico zdrozala v travo in od tam v.....
Nekaj podobnega se mi zgodilo pred nekaj leti le, da je modras bil v skalnjaku in ga ni bilo težko odstraniti.
Ob takih in podobnih dogodkih se spomnim pogovora z mojim dragim, da je vse to lahko pričakovano, saj je hiša v naravi, na robu gozda, kjer so doma takšne in drugačne zverinice.
