Smo že sredi zime, zime ki ne opravičuje svojega imena in tega kar bi morala biti. Ni snega, tudi temperature tudi niso bog ve kaj zimske. Zato se kar pogosto predajam spominom na lepo jesen. na jesen, ki sem jo več ali manj preživela na planini Vogar, to je kraj kjer se počutim lepo in dobro. Letošnja jesen je bila res lepa, slikovita. Vreme je bilo večinoma lepo, toplo, včasih pretoplo. Ni manjkalo megle, včasih goste in kot radi rečemo "da bi jo rezal" ali pa "da ptiči peš hodijo". Še od vsega je bilo najmanj dežja. Kot nalašč, da se je lahko kaj okoli hiše še postorilo in da sem vrt pripravila za zimo.

vas Dovje leži v Zgornjesavski dolini na rečnem vršaju, ki ga je naneslo več potokov izpod Karavanške Kepe. 
Idilična vas pod Karavankami z večstoletno zgodovino, kmečko tradicijo ter dobro ohranjeno tipično alpsko arhitekturo.
Vas je dobila ime po dolgih njivah pod vasjo, ki so jih v terasah skozi stoletja oblikovali marljivi domačini. PPrvič se posest Dovje omenja v letih 1015 in nato 1033, ko sta škof Konrad II in grof Alberik dovško posest podarila freisinškim škofom.Vas je ohranila kmečko tradicijo in mnoge alpske značilnosti, kot npr. polkrožna vhodna vrata v kmečke hiše, čopasta streha. Na sredi vasi stoji obnovljena kovačnica, zdaj gostilna Pr' Katr. Na Dovjem je farna cerkev sv. Mihaela, katere arhitekturni slogi se zaradi prezidav mešajo in jih je najti vse od gotike dalje. Na pokopališču počivajo mnogi, ki so izgubili življenje v Julijcih. Pod vasjo je spomenik Jakobu Aljažu, dovškemu župniku, domoljubu, skladatelju in planinskemu delavcu, ki je služboval na Dovjem od 1889 do smrti leta 1927
V vasi je še ena lepa posebnost in sicer poslikava na pročeljih hiš v velikosti okna.
 Motivi so različni, od krajinskih in sakralnih do rož in živali. Sčasoma je bila ta tradicija opuščena, zdaj pa se vrača nazaj. Toda nekoliko drugačna. Dovje in okolica sta namreč polna pravljic, ki jih je leta zbiral in izdajal Mirko Kunčič. Zapisal je približno 70 pravljic, izdal pa jih je kot Triglavske pravljice, in sicer v treh zvezkih. Tako v jeziku kot zgodbah te zbirke je domača slikarka Špela Oblak našla motive za poslikave šestih hiš, poslikala pa naj bi v Dovjem še dve, mogoče pa še nekaj hiš v sosednji Mojstrani, ki je tako ali tako tesno povezana s Dovjem. 

Naj bodo velikonočni prazniki lepi, mirni polni radosti

naj bo leto, ki smo ga začeli že kar nekaj časa  nazaj, polno lepih doživeti, dobrega počutja in bistrega duha

Tudi v zimskem času se je lepo spomniti na rož'ce, ki so me celo poletje in tja daleč v jesen razveseljevale in polepšale moje bivanje na planini. Bilo jih je kar nekaj, a tele v prilogi imajo pri meni posebno mesto. So lepe, dekorativne in tudi trpežne glede na to, da rastejo v drugačnih pogojih kot v dolini, klima na 1100 nmv se hitro menja in vse kar zraste na tej višini mora biti trdoživo. Ja, tele moje dalije imajo vse to.

​Naj bo leto, ki smo ga začeli radodarno z dobrim počutjem, z izpolnjenimi željami in pričakovanji, naj bo dobro počutje naš vsakdan. Zdravje - to dragocenost moramo še bolj negovali in cenili.

Jesen je čas, ko narava pred zimo še enkrat razgrne vse svoje čare. Ima kaj pokazati, saj je njena barvitost  izrazita, vsak dan drugačna in vse njene odtenke je težko ujeti v objektiv. Letošnja je bila še posebno lepa, tudi veliko lepega in toplega vremena je tej jesenski podobi dalo še poseben poudarek. Le prekmalu se je poslovila, nekaj k temu je dodala poletna vročina in suša, pa tudi pozneje ni bilo kakšnih posebnih padavin. Ne pomnim,  da bi kdaj v prejšnjih letih bilo na planini, posebno okoli našega doma, toliko drobnega cvetja tudi v pozni jeseni, tam v novembru so še vedno cvetele marjetice, zvončnice in drug cvetoči drobiž. Nekaj slik sem dodala tukaj, za ostale pa bom naredila novo zgodbo.
Klik na spodnjo povezavo in ko se datoteka naloži, bo jesen na planini pred vami.
​

.Že od nekdaj so me zanimale kamenine. Večkrat sem s poti po hribih tovorila v rukzaku domov kakšen kamen. Saj sem doma imela "strokovnjaka", ki je dosti več vedel o tem, kot jaz. Zato je bilo nujno, da prej ko slej zaidem tudi v Dolžanovo soteska, potešit mojo radovedmost.
V Dovžanovi soteski kamninska sestava in tektonski elementi kot pravi šolski poligon oblikujejo površje in rastlinstvo, vplivajo pa tudi na življenje človeka in njegove dejavnosti.
Vsaka kamnina v Dovžanovi soteski pripoveduje svoj del zgodbe o nekdanjih morjih, morskih grebenih, obalah in pisanih puščavah.
​S klikom na spodnjo povezavo boste tudi vi zakorakali v slovenski biserček.

Pomlad, vedno jo težko čakam, letos pa še posebno, ker je zima in mraz predolgo motila ta letni čas. Mraz in tudi dolgo sušno obdobje je zaviralo rast prvega pomladnega cvetja. Na moji sprehajalni poti sem večkrat oprezala za tistimi drobnimi cvetki, ki so navadno prvi in so zelo lepi (teloh, trobentice in jetrnik), dolgo ni bilo kaj videti potem pa polagoma cvet za cvetom. Smejalo se mi je od veselja in fotkič je imel spet glavno besedo. V priloženi predstavitvi sem to moje veselje in navdušenje strnila v en tak majhen pogled na pomlad. Poglejte, mogoče bo vam všeč. Klik na ikono in samo malo se počaka, da se naloži 11 MB težka datoteka.

Tole Kraljico mraza in snega.....pa v slikovnem prikazu pod naslovom Zimska opojnost sem združila v eno zgodbo in ji dodala še lepo glasbo. Zato k tej predstavitvi posebnega teksta ne bom dodala, ne bom se ponavljala.
S klikom na spodnjo povezavo se bo predstavitev hitro odvrtela. Za uvod dodam samo dve fotografiji, ki nista nič posebnega, meni pa sta všeč.