Ko se zjutraj podajam od doma na pot v gore imam dve skromni želji in sicer, da bi vreme zdržalo in da bo moje počutje zmoglo opraviti to pot. Kar je še zraven, so pa samo pobožne želje in pričakovanja. Ja, ja pričakovanja, da bo Belska planina odeta v tem času v cvetje, so se uresničila. Že po sami poti in ob poti je bilo videti marsikaj cvetočega in lepega. Zato čas na poti do sedla Kočna in od tam po složni poti do planine, kaj hitro mine.
Na planini je pa odprt najlepši cvetoči vrt. Vzdihov in čudenja kako je lepo, ni bilo ne konca ne kraja. Moja črna škatlja se je polnila z lepimi posnetki.. Več sem bila na kolenih in komolcih, kot na nogah. Temu se ni čuditi. Kako neki bi le posnel to čudovito drobno cvetje, kot so avrikli, encijani ( Clusijev svišč) in tako zelo redka Zoisova vijolica, slečnik te kar priklenejo k tlom.
Saj mene so.
Na planini je pa odprt najlepši cvetoči vrt. Vzdihov in čudenja kako je lepo, ni bilo ne konca ne kraja. Moja črna škatlja se je polnila z lepimi posnetki.. Več sem bila na kolenih in komolcih, kot na nogah. Temu se ni čuditi. Kako neki bi le posnel to čudovito drobno cvetje, kot so avrikli, encijani ( Clusijev svišč) in tako zelo redka Zoisova vijolica, slečnik te kar priklenejo k tlom.
Saj mene so.
