Kozmeja, najlepša visoka enoletnica, ki je obvezna v vsakem domačem vrtu, se je letos povsem razbohotila v mojem vrtu. Na moje veselje so plapojoči cvetovi vse povsod, tako na gredicah z rožami, kot poleg gredice in na gredi s fižolom in krompirjem, pa v skalnjaku in tudi poleg. Nisem jih samo jaz vesela, čebele in čmrlji se kar drenjajo in letajo od cveta do cveta. Prav jim pride ta paša, saj na travnikih po košnji ni kaj prida cvetja, še kar ga pa je, pa ni medonosnega. Tudi metulji jih radi obiščejo, čeprav opažam, da je metuljev letos veliko manj kot v letu prej.
|
Da sredi januarja naberem šopek pomladnega cvetja in da na sprehodu nisem zavita v debela zimska oblačila, res ne sodi v zimski čas. Tako zima zamuja z mrazom in snegom. Star slovenski pregovor pravi; zima in gosposka ne prizaneseta! Torej kaj nas še čaka, še ne vemo, le upamo lahko, da snega ne bo nasulo v takih količinah, kot ga je pred dnevi pri sosedih. Da bodo naša smučišča pobeljena in bo smuka ugodna. Ne nazadnje, saj se mora v gorah tudi ustvariti neka zaloga vode, ker drugače nam bo v poletju trda predla zaradi suše in pomanjkanja vode. Za enkrat pa uživajmo v tem kar nam narava sedaj ponuja. Cena za to bo pa v naslednjih dveh, treh mesecih in upajmo ne prevelika. Naša največja, po mnenju mnogih, tudi najlepša prosto rastoča orhideja. Orhideja je dobila ime po vrečasto napihnjeni medeni ustni, ki spominja na čeveljc in je hkrati past. Žuželke, ki iščejo medičino, pristanejo na robu "čeveljca" in zdrsnejo vanj. Ker se po gladkih notranjih stenah ne morejo povzpeti, se iz pasti lahko rešijo le po določeni poti, ki omogoča oprašitev cveta. Med potjo namreč odložijo s seboj prineseni pelod na brazdo pestiča in se hkrati otovorijo z novim pelodom. Lepi čeveljc ima od vseh evropskih orhidej največje posamezne cvetove, ki so veliki tudi v primerjavi z drugimi domačimi rastlinami. Raste v srednji in severni Evropi, je zelo razširjen, a ne pogost. Nahaja se v svetlih gozdovih, med grmičevjem, v ruševju vse do nmv 1500m. Včasih raste v večjih skupinah, bolj pogosto pa se ga najde v malo primerkih in tako poudarja svojo plemenito lepoto. Pri nas spada v skupino ogroženih rastlin in je zaščiten z zakonskimi predpisi. Rož'ce takšne in drugačne se najdejo tudi po zimi (beri; včeraj), ko zima najbolj kaže svoje poslanstvo - mraz. Temperatura kar vztrajno kaže tam pod minus dvomestne številke in še veter dodaja svoj razigrani ples.. Poj pa jamramo, ja, mraaazzz je! In tako bo še nekaj dni. Nakar se bomo počasi, počasi pričeli spogledovati s pomladjo. Ko po dolinah pomladno cvetje že izgublja svoj sijaj in cvetja je z dneva v dan več, se v gorskem svetu pomladno prebujanje šele pričenja. Tisti, najbolj neučakani včasih kar skozi snežno odejo pokukajo na plano, eden izmed takih je Alpski zvonček. Zima, ki se ne obnaša prav nič zimsko, namesto snežne odeje nam je zelo zgodaj ponudila prve pomladne rožce.... ....o, to pa ne drži! Tale šopek skromnega cvetja je značilen za pomladni čas. Letošnji topli pozno jesenski čas jih je pa sedaj zvabil na svetlo in lepo jih je videti. Tudi nizke temperature v preteklih dneh jih niso uničile, torej so trdožive! Vse več ljudi odkriva svojo ljubezen do narave, do majhnih in velikih čudežev ob poteh, na travnikih in poljih, ob potokih in rekah ter v gozdu. Mesec maj je tisti mesec, ko se travnate površine na planini Vogar pričnejo spreminjati v pravi botanični vrt. Raznolikost cvetja se z dneva v dan povečuje in spreminja in so res prava paša za oči. v nadaljevanju je pa nekaj lepotic in mojega skalnjaka.... Včasih pa pridejo na obisk tudi ..... Ko se konćuje mesec maj, so travniki v dolini že po večini pokošeni. Žal, prezgodaj! Cvetje še ni odvrglo semena in s tem se siromaši travnik. V višjih predelih, malo nad tisoč metri višine pa je v tem času cvetenje šele v začetku. Z dneva v dan je pestrost travnikov oz.pašnikov bolj bogata. Nekaj tega je zajeto v priloženih fotografijah. |
