Ob povratku s Planine pri Jezeru je kmalu smerokaz, ki usmerja proti Vodičnemu vrhu. Sprva je vzpon čez stopničasto pobočje, ki je kar strmo. Po pribl. polurni hoji se ti ponudi travnata jasa za predah. Potem je še nekaj zmerne strmine in že se pot spušča proti planini. Planina sama je precej samotna, slikovita, a posebno lepega razgleda po okolici ne ponuja. Je pa lepa razgledna točka (urejena) na gozdnatem, razgibanem slemenu nekaj korakov severno od planine. Tam je prostran razgled na Triglavske gore in proti goram nad Pokljuško planoto.