Že kar krepko smo zakorakali v pozno jesen. Vremenoslovci napovedujejo, da se bomo sedaj za nekaj časa poslovili od lepih in toplih sončnih dni. Obeta se kar obilna moča Torej je treba vzeti pot pod noge in ujeti še nekaj lepih in toplih trenutkov v naravi.
Kam??? Za vse, ki živimo na robu Zgornjesavske doline to ne sme biti problem. Danih nam je veliko možnosti, samo ne smemo oklevati med "iti" in doma biti ter kavč greti in se večkrat sprehoditi samo mimo hladilnika.Strup za dušo in telo.
Pričnem takoj za mostom čez Pišnico v Jasni in po cesti skozi vikendaško naselje vse do zadnjih hiš in še malo naprej. Tam se del gozdne ceste moćno obrne v levo in v rahlem vzponu preči pobočje Kurjega vrha, nekje na višini dobrih tisoč metrov nmv. Kar nekaj časa kolovratiš po tej cesti,malo gor, malo dol. Nekje nad zaselkom Log se cesta konča in je potreben spust po ozki potki v Tofov graben. Le ta je dobil ime po domačiji iz Loga, kjer je njegov iztek. Nepričakovano, spustiš se globoko in v ozkem koritu ta graben prečiš. Pot v samem grabnu je urejena z lesenimi varovali. Ko se podaš v strmino za izhod iz grabna, strmina ne popušča, a je krajša. Še malo po gozdni ravnici in že si na drugi široki gozdni cesti, ki ima tudi urejeno razsvetljavo. Ves čas si belim glavo; pa le zakaj za vraga mora biti na gozdni cesti razsvetljava??? To mi roji po glavi dobršen del poti navzdol.Ob srečanju z domačinko kmalu izvem, da je to sankaška proga nad Martuljkom, ki se izteče malo pod opuščenim smučiščem!
Imam še dobršen del dneva pred seboj in jo mahnem, nekje na spodnjem delu te sankaške poti, še po drugi gozdni cesti, do Planine Jasenje. Dolgo nisem obiskala te planine in sem sedaj vsa začudena nad spremembami, ki so jo doletele z povezavo ceste in turistično ponudbo. Včasih je bilo tu le izhodišče za brezpotne ture in plezarijo v Martuljkovi skupini.
Kam??? Za vse, ki živimo na robu Zgornjesavske doline to ne sme biti problem. Danih nam je veliko možnosti, samo ne smemo oklevati med "iti" in doma biti ter kavč greti in se večkrat sprehoditi samo mimo hladilnika.Strup za dušo in telo.
Pričnem takoj za mostom čez Pišnico v Jasni in po cesti skozi vikendaško naselje vse do zadnjih hiš in še malo naprej. Tam se del gozdne ceste moćno obrne v levo in v rahlem vzponu preči pobočje Kurjega vrha, nekje na višini dobrih tisoč metrov nmv. Kar nekaj časa kolovratiš po tej cesti,malo gor, malo dol. Nekje nad zaselkom Log se cesta konča in je potreben spust po ozki potki v Tofov graben. Le ta je dobil ime po domačiji iz Loga, kjer je njegov iztek. Nepričakovano, spustiš se globoko in v ozkem koritu ta graben prečiš. Pot v samem grabnu je urejena z lesenimi varovali. Ko se podaš v strmino za izhod iz grabna, strmina ne popušča, a je krajša. Še malo po gozdni ravnici in že si na drugi široki gozdni cesti, ki ima tudi urejeno razsvetljavo. Ves čas si belim glavo; pa le zakaj za vraga mora biti na gozdni cesti razsvetljava??? To mi roji po glavi dobršen del poti navzdol.Ob srečanju z domačinko kmalu izvem, da je to sankaška proga nad Martuljkom, ki se izteče malo pod opuščenim smučiščem!
Imam še dobršen del dneva pred seboj in jo mahnem, nekje na spodnjem delu te sankaške poti, še po drugi gozdni cesti, do Planine Jasenje. Dolgo nisem obiskala te planine in sem sedaj vsa začudena nad spremembami, ki so jo doletele z povezavo ceste in turistično ponudbo. Včasih je bilo tu le izhodišče za brezpotne ture in plezarijo v Martuljkovi skupini.
