Doživetja v naravi
  • O meni
  • Slike
  • PowerPoint predstavitve
  • Kontakt
  • Forum

Kreda - majhno jezero pri Mojstrani

20/6/2020

0 Comments

 
,Kreda je majhno umetno jezero na severovzhodnem pobočju Črne gore, ki meji dolino Vrata in Radovne.
Tale biserček v Zgornje Savski dolini je skrit v gozdu na pobočju Črne gore, ne daleč od Mojstrane. Lahko dostopen, kot nalašč za popoldanski sprehod za nas, ki domujemo na začetku te Doline. Še dobro, da je v naši bližnji okolici, včasih malo dlje toliko lepih kotičkov, kamor se lahko zatečeš po svoj mir, razmišljanje. Pa na sploh v teh čudnih korona časih je vsako gibanje v naravi še kako dobrodošlo, če je pa to malo bolj odmaknjen kotiček, pa še bolje.
Še nekaj besed o nastanku tega jezera;
Ko je leta 1893 začela delovati cementarna na območju ‘Fabrke’, so kredo za izdelovanje cementa kopali nedaleč stran. Po zaprtju cementarne je kotanja s svežim pritokom iz potoka postala lokalno kopališče za nezahtevne domačine. Danes je jezero sredi gozda namenjeno ogledu in počitku. 

Jezero ni veliko, obala okrog in okrog ni prehodna, tam ko pa je, je pa posedanje pravi balzam za dušo posebno, če si edini obiskovalec....
potoček, mostiček in stezica je vse, ki krasi ta biser...
ogledalce povej, je lahko še kaj lepšega v tej tišini
za event. kopalce....
tudi okolica je lepa....
rožic tudi ne manjka
tudi kaj za posladkati se najde
Primožek že ponuja pašo
zanimiva gradnja ali razgradnja?
če pa ob poti do tja naletiš še na divjo orhidejo - Dvolistni vimenjak, je bila pa to za mene velika nagrada
0 Comments

Pod Triglavom.....

1/6/2020

0 Comments

 
.Vse, kar je povezano z našim monarhom, pa naj bodo to vse tri doline, ki vodijo k njemu, ali pa sama gora, ima prizvok
posebnosti; veličastnost, lepoto. Nam pa le občutek, majhnosti, nepomembnosti, glede na skalovje, ki je pred nami. Ta občutek je še bolj poudarjen pod njegovo veličastno Steno in  ko z očmi objameš vse njegove mogočne sosede.
Včasih mi je žal, da bolj pogosto ne zahajam v to lepo dolino Vrata. Mogoče tudi zato ne, ker sem v mladih letih bila pogosto tu, ne toliko zaradi vzponov na vršace kot to, da sem bila nemi opazovalec Stene, kjer je svoj pečat pustil moj mož. Zadnja leta, pa je bil naval množic v to dolino tolikšen, da je bila vsaka namera za obisk  takoj nična.
Po koroni in vsega cirkusa okoli tega, je nepričakovano bila Dolina v prvih dneh junija slabo obiskovana, saj nas je bilo v Vratih, če odvzamem tiste, ki so šli na daljše ture, le za tri avtomobile in delavci v Aljaževem domu, ki po novem pripravljajo dom za odprtje. Brez hrupa, brez vpitja, le v daljavi se je slišala žaga ( tudi tu ni lubadar prizanesel) je bil sprehod do pod Stene prav idilično miren in sproščajoč.

0 Comments

Čakajoč na zimo.....

10/12/2019

0 Comments

 
Sicer se uradno zima še ni začela, le naša pričakovanja, da so v zadnjem mesecu leta, podobe zime povsem drugačna, kot nam jih ponuja narava. Na novembrsko deževje gledamo bolj odmaknjeno. Povečani vodotoki so se umaknili v svoje struge, v visokogorju je zapadlo kar nekaj snega, le do nižin ga ni bilo, razen sem ter tja kakšna snežinka. Mraz tisti, ki seže do kosti, če nisi zavit v puhovko, je bil tudi le stvar pogovora. Ja, zjutraj je temperatura res malo zdrknila pod nulo, a preko dneva je bilo kar prijetno posedati na klopci pred hišo, kamor skromni sončni žarki le uspejo prodreti.
Naša Planina je bila v jutranjih urah zavita v meglo in  hlad in vse to je dalo pogoje, da se ustvarijo prelepe kreacije ledenih okraskov z dodatkom ščepca sončnih žarkov, ki parajo meglice. Ko si se zjutraj komaj pomel oči in ko ti je pogled skozi okno odstrlo jutranje dogajanje, si  bil kaj hitro nared za akcijo s fotoaparatom. Kroksi, bunda,  kapa in črna škatla in gremo.
Ni bilo pa vsak dan tako lepo in slikovito. Nad Planino se je naredil meglen pokrov, ki je vztrajal cel dan. Žal. Kasneje sem izvedela, da je bilo tam na dva tisoč metri nmv lepo in sončno, pa razmeroma toplo. Pa kaj naj se sedaj jezim? Do take višine nam manjka še skoraj tisoč metrov in nižinci lahko samo čakamo, čakamo! En sprehod po gozdni cesti tja proti vznožju Pršivca,kjer še vedno brnijo žage, ko odstranjujejo zapuščino lubadarja, tudi dobro dene in okrasitev drevja z ivjem
​je lepa za oko. Ja, roke so pa premrle, če jih ne tlačiš v žep.
0 Comments

Bavšica (Bavšca)

21/9/2019

0 Comments

 
 Nisva prav zgodaj zapustili nastanitve v Bovcu, pa čeprav je bilo sonce že kar visoko na nebu, obiskali sva še slap Virje, ki je v bližini Bovca in se nato podali proti dolini Koritnice. Vseskozi je bila pred nama markantna podoba Svinjaka, v špico zašiljene gore, ki vabi s svojo lepo in pokončno podobo, a sva v pogovoru bili enotni, da ta strmina ni za najina kolena. Imeli sva bolj nižinske načrte.
Takoj za mostom pri trdnjavi Kluže sva zavili v dolino Bavšice. Na samem začetku ceste zagledava opozorilno tablo, da je cesta v dolino zaprta zaradi del na cesti. Obe v en glas rečeva; "joj, a spet". Ta "spet" se je nanašal na zapore cest, ki sva jih v preteklih dveh dneh kar nekaj doživeli, in tiste pri Borjani se bova še dolgo spominjali, predvsem zaradi najine odločitve "greva", a žal ni šlo in sva s tem pridelali dodatnih 20 km vožnje. Za bavško cesto je vsaj pisalo, da je prevoz možen do prve domačije. Greva, ne greva? Seveda greva, do kamor bo šlo bo pač šlo, je mnenja naša Tatjana. Pa sva prišli celo do prvih hiš v Zg. Bavšici. Od tam naprej pa je bila cesta "v delu" in stroji so brneli. Tatjana je šla raziskovati kako kaže za naprej, mene pa je ob cesti premamil napis "Matijev čebelnjak" in sem šla raziskovati to področje, delno travnato in delno med drevjem, sem z očmi iskala podobo majhnega čebelnjaka. Našla., pa stavba niti ni majhna in je močno skrita v goščavi zaraščenih senožet in v bližini neke domačije (kadilo se je iz dimnika), torej ni zapuščena. Čebelnjak zagledaš, ko si že čisto pri njem. Bila presenečena in vesela novo odkrite najdbe
Pa še nekaj besed o sami idilični dolinici Bavšice, s stransko dolino Balo zavzema med dolinami v Zgornjem Posočju posebno mesto. V tej proti zahodu odprti koritasti dolini dobiš občutek, da se je ledenik umaknil šele nedavno, tako groba in neotesana pobočja je pustil za seboj. V tej dolini bolj kot kjerkoli v naših gorah začutimo, kako pritiskajo na življenje v dolini naravne sile iz visokogorja. Lepe senožeti na mnogih mestih zasipajo meli in vsepovsod ležijo veliki balvani, ki so pridrveli iz strmin, ali pa jih je odložil ledenik. Domačini so se umaknili, le še ena kmetija je dejavna. Številne domačije samevajo, propadajo ali so postale počitniške hišice. Zapuščeno vasico Logje v izteku Bale so prebivalci zapustili do zadnjega. Že pred leti sem jo odkrila, jo občudovala in se čudila idili in skromnosti ljudi, ki so tu živeli.
Bavščica je  štirikilometrska stranska dolina Koritnice, je tipična visokogorska dolina, ki je z vseh strani obdana z visoki vrhovi in slemeni. Dolino oklepa greben, ki povezuje Bavški Grintavec s Svinjakom in na drugi strani greben Loške stene. V zatrep se klinasto zarezuje greben Pihavca in Obljaka.

pot v raj....
pogled nazaj, v ozadju Rombon
v sredini Šmihelovec, desno od njega Kanja
v zatrep se klinasto zarezuje M. in V.Pihavc ter Obljak, Črni vrh je skupno ime, obenem pa poseben izraz za prednje gozdnato pobočje.
idilično
čebelnjak Matije Komaca
lastnik tegale prikupnega štirinožca se je peljal z avtom, on pa takole za njim.....
...pa je mojo oviro takole obšel.....
0 Comments

Mangartska cesta

21/9/2019

1 Comment

 
 Včasih prav čutiš potrebo, da bi obiskal kakšen tak kraj, področje, ki se ti je v preteklosti globoko vtisnil v spomin in te prevzel s svojo čarobnostjo. Za mene je to Trenta in Zgornje Posočje.Tudi z mojim pokojnim možem sva rada sem zahajala na par dnevne raziskovalne počitnice in vedno sem si rekla; še se bom vrnila. V teh dneh bi praznovala lep ljubilej skupne življenske poti. Sama ne bi šla, sva se pa z mojo Tatjano dogovarjali o nekaj dnevnem potepanju po Zgornjem Posočju. Načrt je bil obsežen, danih veliko možnosti, nisva pa imeli v mislih te ceste . Saj jaz ne, mogoče ona, pa tega ni na glas rekla. Je pa nastanitev organizirala v Bovcu !!! Mene je bolj vleklo raziskovanje Zgornje Trente, predvsem tiste pod Bavškim Grintovcem. Pa bo to ostalo za kdaj drugič. Jesen še ni rekla zadnje besede, jesenski malarji v Trenti znajo biti še kako ustvarjalni.
Odločitev je padla zadnji dan bivanja v Bovcu, ko sva se pri zajtrku menili kako najbolje izkoristiti lep dan in še kaj lepega doživeti na poti proti domu.
Glede na lepo jesensko vreme in vikend, je bil promet na cesti zelo povečan. Motoristi so kar švigali mimo naju. Obisk trdnjave Kluže je odpadel takoj, ko sva zagledali polna parkirišča. Pa sledi vprašanje; ja, kam pa sedaj? Bavšica je bila prava izbira. Sicer je bilo na začetku ceste obvestilo, da je cesta zaprta zaradi del, odprt le del ceste do Sp Bavšice. Ej, kjer je volja, je tudi pot, prišle sva celo do Zg. Bavšice. Pa o tem kaj več drugič.
Ko je bila Loška dolina za nama, Log pod Mangartom tudi, se je cesta proti vasi Strmec, kar malo vlekla. Ni dolgočasna, le pričakovanja kako naprej so bila še odprta. Kratek postanek v lepem Strmecu, kjer lahko tudi občuduješ znamenito Loško steno s tisoč metri višine in 5 km širine, ti vzame dih, in je to najširša stena v Julijskih Alpah.
Ko prevoziva še znameniti Predelski viadukt, se je avto pri Mlincu obrnil. proti Mangartu, oziroma njegovi  znameniti Mangartski cesti. Cesta ima vrsto presežkov; visokogorska cesta je serpentinasta, drzno speljana v  severno strmino Planje in Ilovca, nato pa se preseli na strmine pod Male  Špice. Cesta je sicer lepo vzdrževana, je pa ozka in izogibališč ni prav veliko, pa še ta so "skromna". Srečavanje je marsikje pod ?.  A šoferji večino strpni in uvidevni. Kolesarjev tudi ne manjka. Kot sopotnik sem imela pomembno zadolžitev; "glej naprej in ugotovi kaj se nama približuje". Zapomniti si moram, kje se da dobro izpeljati srečanje z nasprotno vozečim vozilom. Napetost od "podna do vrha" ni popustila. Uf, je bilo občasno napeto! Cesta je dolga 11.980 m. Vožnjo po tej cesti si lahko privoščijo samo izkušeni šoferji in tisti, ki imajo vsaj malo adrenalina v sebi. Cestnina, ki jo plačaš nekje na sredi poti, je pa skromna 5 EU. Popolnoma upravičeno bi bila vsaj za 10 EU višja. Već o gradnji cesti pa kasneje.



njegovo veličanstvo Mangart
Loška dolina
vas Strmec na višini tisoč metrov, v ozadju pa Loška stena
Viadukt Predel, ima največji razpon loka (128 m) v Alpah
prvo večje izogibališče ponuja lep pogled na Loško dolino in Loško steno
vzletišče za Malim vrhom
Rdeča glava, pod njo pa del ceste
proti Predelu in k sosedom
besede so odveč...
za malo kar tako, tudi za sprehod..
takih "lukenj" je pet, ta je najkrajša
sprostitev po naporni vožnji dobro dene...
Male špice
Mangart
proti vrhu M.sedla
v zatrepu, v ozadju Rateški Mali Mangart
od cvetja je ostalo le tole
parkirišče na sedlu
"pentlja" za varno potovanje proti vrhu sedla
Belopeška ali Mangartska jezera
v daljavi Grossglockner
Dobrač
najbolj vztrajni gredo še naprej....
v ozadju Rateški M.Mangart
lepa panorama
prelet" aviacije....
....še štiri v vrsto....
Mangartska koča
vzeto iz spleta - samo za vpogled kako zasedena je lahko cesta v poletnih mesecih
težka je kolesarska v ta breg...
lSedaj pa še nekaj besed o gradnji ceste; zgrajena je bila leta 1938, od spomladi do jeseni (april-oktober) gradila jo je italijanska vojska, sprva je bila makadamska, s petimi predori. služila naj bi italijanski vojski za obrambo pred jugoslovansko vojsko v 2.svetovni vojni. Skupno je cesto gradilo 500 mož, na vsakih 10 mož pa je bil kovač, ki je sproti popravljal ročno orodje. Delo je potekalo po etapah, brez prekinitev po 12 ur na dan. Dela so hkrati pričeli na več odsekih. Ekipe za vrtanje predorov so delale neodvisno od poteka dela na trasi, saj so imele načrte za vsak predor posebej. Za oddaljene delavce je vojaško vodstvo dobro preskrbelo za bivanje in prehrano.. Okusne hrane je bilo vedno dovolj. Za sprotno dostavo materiala za gradnjo ceste in prehrano delavcev, so postavili dve tovorni žičnici. Kljub slabi zaščitni opremi v tistem času ni bila zabeležena hujša poškodba ali delovna nesreča. Zaradi bližajoče se zime in kasneje tudi 2.svetovne vojne graditelji niso uspeli zgraditi glavnega zaključka trase skozi predor do Rateškega Malega Mangarta. Cesta je odprta od druge polovice junija do prvega jesenskega snega.Skupna dolžina najvišje speljane ceste v Sloveniji je 11.980 m, višinska razlika 980 m, najvišja točka Mangartskega sedla je 2072 m
Mangartska cesta v zadnjem času predstavlja svojevrsten izziv za kolesarje in ni ga pravega kolesarja, če nima v malhi kraljevskega vzpona.
Z vzletišča pod Malim vrhom je možen polet nad dolino Koritnice s padalom v tandemu.
Ob vznožju vršne kupole Mangarta stoji tik pod sedlom Mangartska koča (1906 m). Zaradi vseh omenjenih lastnosti spada Mangart z okolico v zaščiteno območje TNP.
​Še večno vprašanje glede imena; domačini pravijo Mangrt, pisno pa se pojavlja Mangart. Uradno naj bi bilo pravilno Mangart, dovoljena pa tudi uporaba Mangrt.
1 Comment

Poletje na planini....

31/7/2019

0 Comments

 

 Že kar nekaj let, lahko rečem kar nekaj desetletij preživljam poletne mesece na Planini  Prav beseda VOGAR je v naši družini največkrat izgovorjena beseda. Največkrat se to poletno bivanje zavleče vse tja do pozne jeseni. Ni težko ugibati zakaj! Jesen je tista, ki Planino odene v čudovite barve in so prava paša za oči. Pustimo jesen, še ne trka na vrata. Sedaj naj bo govora o poletju na Planini, o lepih in s cvetjem polnih pašnikih, o lepih razglednih točkah. Tudi vremenske razmere imajo  na Planini velik pomen, pa tudi na izgled in počutje na tem prelepem koščku naše gorate pokrajine. Planina je zaradi prisojne lege, lepih razgledov in lahkega pristopa privlačen cilj izletnikov iz doline. Je nekako priviligirana, saj leži tik nad našim največjim in najlepšim jezerom. Tudi sama Planina ne skopari z lepotami. Polna je  razno raznega cvetja tudi takega, ki je zaščiteno in bi ga radi obvarovali pred "roparji" ali pa, ker običajno raste v višjih predelih Bohinjskih gora. Pestrost cvetja  pripisujejo predvsem temu, da se travniki tu ne gnojijo in s košnjo se počaka do zrelosti trave, to pa je nekako v sredini julija. V davnini je  bila pa tu košnja vedno v dneh okoli Sv. Jakoba (25.7.). V preteklosti je bilo tu govora le o pašnikih, pa se to počasi spreminja v travnike, ker paše je iz leta v leto manj. Travišča se tudi prav zaradi opustitve paše, vse bolj zaraščajo. Včasih so na Vogarju  poznali samo ročno košnjo, sedaj pa motorne kosilnice brnijo že v ranem jutru. Planina je v območju TNP, ta ima nadzor in skrb tudi za divjad. Srne in zajci se posebno radi sukajo okoli mojega vrta. Domačini planino delijo na Spodnji in Zgornji Vogar. Spodnji ima bolj značilnostii planote, Zgornji pa je stisnjen bolj v breg
Planina premore dve lepi razgledni točki, obe ponujata prelep pogled na jezero in na venec Spodnjih Bohinjsko - Tolminskih gora. Sredi planine je tudi lepo urejen  Planinski dom PD Železničar, z bogato ponudbo in prijaznim osebjem.
Tudi ostali del planine je kar gosto poseljen. Nekaj hiš so obnovili domačini, nekaj je vikendov. Nekaj teh stavb se tudi oddaja v turistične namene. 
Kadar zapiha jugozahodnik in ko se na obronkih Spodnjih Boh.gora naberejo kopasti oblaki, je računati na dež. Takrat planino zajame tudi megla, pljuski dežja so močni, ne malokrat pa je tudi zvočna in svetlobna spremljava.Takrat je pestro. A za dežjem vedno posije sonce.
Kdor misli, da je življenje na planini dolgočasno, se moti. Bivanje na planini je pravi balzam za dušo. Tu se najde čas za druženje in klepet s sosedi, mimoidočimi. Dobri sosedski odnosi tudi nekaj veljajo. Znamo skupaj stopiti, včasih pa pade tudi kakšna bolj krepka beseda  Ob srečavanjih pozdrav tukaj še ni zamrl.
Družabnost na planini malo pojenja, ko v okoliških gozdovih poženejo gobe. Skoraj vsi lomastimo po gmajni in stikamo za njimi. Jutra so takrat  poleg tega, da so lepa, tudi zanimiva. Nič radi se takrat ne srečavamo, vidiš samo košaro, ki je izginila za bližnjo smreko. Če vprašaš gobarja kje in koliko je nabral, je odgovor približno tak, kot bi vprašal ribiča, če je kaj ujel in kaj je prijelo za trnek.Tako kot so lovske, ribiške pravljice zelo prikrojene, tudi gobarske ne zaostajajo za njimi.

..mimo domačije pr Dolencu
jih ni malo, ko pridejo na Vogar prav zaradi te razgledne točke in pogleda na jezero..
jih ni malo, ko pridejo na Vogar prav zaradi te razgledne točke in pogleda na jezero..
pr Htoru...
pr Krničarju...
pr Kajžarju...
na Mkvavovem...
jutra so najlepša...
na večer po nevihti....
po nevihti....
preveč je domača tale srnica, na vesti ima mojo blitvo...
Kranjska lilija
Alpska možina
hišni prijatelj - pozidna kuščarica
akrobat....
pri Htoru - cvetoča greda Ognjice, v Bohinju se je pojavila v 1-svetovni vojni - Soška fronta..
Turška lilija
vsak travnik ima kakšne posebne rože - tale Kukavičjo lučco
dobro jutro....
lepotec
v dvoje je lepše
S prejšnjimi fotografijami sem obdelala le utrinke Zgornjega dela Vogarja. Ima pa tudi Spodnji Vogar kaj za pokazati. Tu pride Vogar kot planina veliko bolj do izraza. Tam so grbinasti travniki bolj izraziti in prostranost planine je večja, bolj obiskana, tudi zaradi tega, ker je tam planinski dom in poseljenost planine je tam večja.
Planinski dom Železničar - Sp.Vogar
po na novo urejeni poti proti Sp.Vogarju
grbinasti travniki
včasih se je reklo pr Marovtu, po novem je pa drugače........?
pr Hinetu
pr Nacu
objekt TNP
pr koritu
včasih pri Bizjaku, sedaj pa .....?
na Frančkovem
pogled na jezero z razgledišča pri spomeniku....
...še proti Voglu.....
...in kjer je tudi točka za polete s padalom.
0 Comments

Planina Dedno polje

23/10/2018

1 Comment

 
Ko so se oči napasle lepote pri Pl.pri Jezeru je bilo samo še vprašanje ali krenem proti Pl. na Dednem polju takoj ali si prej privoščim počitek in malico. Nisem dolgo razmišljala, ko si rečem; ej, malica še lahko počaka, ker lakota se ne oglaša prav pretirano. Torej krenem takoj. In prav sem se odločila. Jesenski dnevi so kratki in vreme marsikdaj muhasto, pa tudi tokrat so se od bogvekje vzeli oblaki, ki dežja sicer niso obetali, le sončna toplota je večkrat priprla svoj ventil.
​Sprva je pot precej v breg postavljena. Kar dobro se tam ogreješ in zadihaš, pa potem v bolj milem vzponu bolj z užitkom nadaljuješ pot in uživaš lepoto okolice.
Živahna,lepa planina Dedno polje leži v prisojni kotanji pod vznožjem Krede. Tu je tudi pomembno križišče planinskih poti kot npr. proti Triglavskim jezerom ali pa v bolj odmaknjeno dolino Pod Kopico. Obe planini ležita ob "prometnici" Blato-Sedmera jezera in promet v poletnih mesecih je precej gost, zato je močno okrnjeno uživanje v lepoti narave, ki ima tu marsikaj pokazati. Torej je pomembno, kdaj se na tak potep odpraviš.
​Ja, ja današnji potep po teh planinah je res nekaj lepega, nekaj kar ti napolni baterije za dolge zimske dni, je pravi balzam za dušo. 


Planina Dedno polje
ob poti.....
...na vsakem koraku kaj novega, lepega
jesen ne skopari z barvami......
...tudi v strmem skalovje, očem malo skrito, je bila ustvarjalna.....
Kreda, ki daje zavetje planini
v poletnih mesecih je tu tekoča voda, sedaj pa le številni smerokazi
večja stavba je bivša "sirarca", sedaj le bivališče za pastirja, vsi ostali manjši stanovi pa se sedaj uporabljajo za počitnikovanje
jesenski malarji so lepo opravili svoje delo
najlepši naravni park....
še pogled z druge strani, s poti, ki pelje naprej proti pl. Ovčarija
....sam po parku se sprehajam.....
v ozadju 1. Vogel
pa še enkrat malo bolj od blizu
zavetišče TNP
...posebnež....
pogled na planino še z druge poti
Tudi tale lepotica, ki se ji reče Kopica, se vidi s planine (pri koritu)
lepa postavitev stanov na planini
pot nazaj - mestoma bredeš listje tudi za ped visoko
od doma - in nagrada za lep dan je bila tale slikovita večerna zarja....
1 Comment

Jesen,čas ubrane barvne igre....

23/10/2018

0 Comments

 
Že zgodaj zjutraj, ko sem se odpravljala od doma, sem imela v mislih Planino pri Jezeru , odeto v razkošne barve jeseni.
Dobila sem več, kot sem pričakovala. Že sama pot iz parkirišča v Blatu je bila slikovita. Lep dan in jutranji hlad sta kar nizala zanimive detajle ob poti. Le sem ter tja je po strmi poti močno zaropotalo, veliki stroj (traktor) , ki v strmini iz gleda še večji, in ko za seboj vleče nekaj celih dreves, rečeš samo vaaavvv in iščeš  prostor za umik na varno.. Spravilo lesa na teh terenih ni mačji kašelj. V tem predelu je vetrom pred meseci in tudi lubadar naredil veliko škode v gozdu, ki jo skušajo odstraniti.
Tudi v preteklih letih sem si zelo rada privoščila v jesenskem času kakšen pohod po Fužinskih planinah. Vsakokrat kam drugam. Lani je bila Krstenica, letos je cilj Planina pri Jezeru in Dedno polje. Za kam dlje mi bo pa verjetno že zmanjkalo časa. Kajti z leti se je hoja dokaj upočasnila in tudi korak ni več živahen. Pa o tem premlevam celo pot; mi bo še dano ali je letos zadnjič! Zatopljena v take misli, sem kar pozabila, da je v torbi fotoaparat in bi ga bilo dobro aktivirati. Nekaj posnetkov je ob poti nastalo, škljocanja pa na Planini ni in ni bilo konca.
Planina pri Jezeru
še predno je sonce pokukalo na naš hrib, sem že bila nared za pohod....
še malo motoviljenja po bajti in naredil se je lep dan, tak naj tudi ostane.....
zložna pot, pokrita z lepim tepihom rjavega listja, ne zahteva posebne pozornosti, zato se lahko predajaš svojim mislim in spominom....
Krsteniški stog izgleda iz poti proti Pl.pri Jezeru veliko bolj markanten, kot je videti iz same planine Krstenice
prvi pozdrav zime - močna slana krasi vsak posamezni list zelenja
stanovi, ki so na senčni strani planine, so tudi dobili navdih zime
nad planino pa tole razkošje barvnih odtenkov
sama podoba planine ne izgleda prav posebno jesenska....
tudi pri samem jezeru je le malo jesenskega okrasja, le po zgornjem skalnatem robu za ščepec...
Debeli vrh - edini vrh, ki ga lahko vidiš s planine
zlata jesen........
....se tukaj kar nadaljuje
stanovi na planini se iz leta v leto ne spreminjajo dosti....
....le kakšna malenkostna izboljšavo jim je dodana (kot npr. nov dimnik)
vsi stanovi so na "kobilah", kar je značilno za fužinske planine
tukaj imajo bolj moderne izboljšave (sončna celica)
pa smisel za lepo okrasitev
ob povratku so se sence že povečale...
0 Comments

pod Poncami.....

25/9/2018

1 Comment

 
​
....ali tudi kar Planica je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp. Razteza se od naselja Rateče pa do planinskega Doma v Tamarju. Od tam naprej pa se dolina nadaljuje pod imenom Tamar, kjer poleg vseh gorskih velikanov,najbolj izstopa podoba kristala - Jalovca.
Kmalu po vstopu v dolino, je Planica - izjemno okolje za nadaljevanje tradicije smučarskih skokov. Planica je tista, ki je ime lepe doline in  novega modernega skakaško - tekaškega centra ponesla v svet. Nordijski center Planica nudi obilo užitkov tako v poletnih mesecih kot v najostrejši zimi. Oddih v tej dolini ponuja poleg aktivnosti tudi ogled 7 novih skakalnic in skakalnice velikanke oz. letalnice. Ko stojiš pod to letalnico, si začuden, vzhičen in kar ne gre ti v račun, da se po tej strmini spuščajo korajžni fantje. Noro.
Ena dolina, dva pomembna mejnika v zgodovini smučarskih skokov. Z gotovostjo lahko trdimo, da je za največji premik v miselnosti, da človek na smučeh lahko leti, zaslužna Planica. Ravno tu sta svoj pečat pustila dva velika človeka, ki sta prvič v zgodovini poletela preko sto in dvesto metrov. 



Nordijski center Planica
Srednja in Velika Ponca
Rateče
Ledine - brez vode....
nova kolesarska pot v Planico
prvi vtis - veličastno
Planica in NCP - veliko obiska tudi v poletju
težko zajameš pogled na vse skakalnice...
Letalnica ali velikanka in kapo dol vsem, ki se spustijo po tej strmini
NCP
če pa ubereš en del poti proti Ciperniku, se ti pa ponudi ......
....tale lep pogled na celoten NCP, splača se potruditi!
vrhnji del letalnice - vzletišče
NC - rekreacijski del s stavbo -centrom
jesen prihaja v dolino pod Jalovcem
lepa dolina pod Poncami...
1 Comment

Vrata - dolina pod Triglavom

26/7/2018

0 Comments

 
....je ena naših najlepših dolin v Julijskih Alpah, razteza se od Mojstrane do vznožja velikanskega severnega ostenja Triglava, ( 10 km). Planinci, ki se nameravajo povzpeti na Triglav, se po večini odpeljejo z avtom. Vse več pa je tudi takih naključnih obiskovalcev, promet postaja velik problem Doline, ki je tudi del TNP. Če pa hočemo doživeti čar te doline lahko skoraj polovico poti prehodimo po stari poti, ki večinoma poteka vzporedno s cesto. Pešpot nas vodi mimo rovtov in pod zanimivimi Galerijami. Vredno ogleda.
V zatrepu doline - izpred Aljaževega doma se ponuja izreden pogled na mogočno severno steno Triglava. Ta klasična podoba velikanske gore spada med najveličastnejše prizore celotnih Alp. Stena je visoka nad 1000 m in okoli 3000 m široka.
0 Comments
<<Previous

    Arhiv

    January 2021
    December 2020
    October 2020
    September 2020
    June 2020
    March 2020
    February 2020
    January 2020
    December 2019
    November 2019
    October 2019
    September 2019
    August 2019
    July 2019
    May 2019
    April 2019
    March 2019
    February 2019
    January 2019
    December 2018
    November 2018
    October 2018
    September 2018
    August 2018
    July 2018
    May 2018
    April 2018
    March 2018
    February 2018
    January 2018
    December 2017
    November 2017
    June 2017
    April 2017
    March 2017
    February 2017
    January 2017
    December 2016
    October 2016
    September 2016
    August 2016
    July 2016
    June 2016
    May 2016
    April 2016
    March 2016
    February 2016
    January 2016
    December 2015
    November 2015
    October 2015
    September 2015
    August 2015
    June 2015
    May 2015
    April 2015
    March 2015
    February 2015
    January 2015
    December 2014
    November 2014
    October 2014
    September 2014
    August 2014
    July 2014
    June 2014
    May 2014
    April 2014
    March 2014
    May 2013

    Kategorije

    All
    Ajdovska Deklica
    Barvita Jesen V Gorah
    Bavšica
    Bela Opojnost Pri Zelencih
    Beli Potok
    Belska Planina
    Bled
    Bled In Zaledenelo Jezero
    Bled - Nebeška Podoba Kraja
    Bohinj
    Bohinj - Babje Poletje
    Bohinj - Na Pomlad Ob Jezeru
    Bohinj - Peč
    Bohinj Pogled S Peci
    Bohinj - Pogled S Peci
    Bohinjska Barvita Jesen
    Bohinjske Razglednice
    Bohinj Tako Ali Drugače
    Bohinj- Triatlon Jeklenih
    Bohinj V Avgustu....
    Bohinj - V Februarju
    Bohinj V Juniju
    Breginjski Kot
    Čakajoč Na Zimo....
    čas Ubrane Barvne Igre
    Čez Peč Na Rudnico
    Čez Planke....
    Črni Vrh Na Pustno Nedeljo
    Cvetje
    Danska
    Danska - Fredensborg
    Danska Gilleleje
    Danska - Otok Mon
    Dnevni Metulji
    Dobra Družba
    Dražgoše
    Galetovec
    Golica
    Gorski Svet
    Gozdne Jagode
    Grančišče
    Greben Brezniških Peči
    Heatherhills - Danska
    Hom - Sv.Katarina
    Izola
    Izvir Bistrice
    Jamnik - Balkon Gorenjske
    Januarski šopek
    Jesen
    Jesenska Podoba Zelencev
    Jesenski Pušeljc
    Karavanke In Moja 10+
    Ključavnice - Narcise
    Korita Mostnice
    Ko Se Dan Nagiba V Noč
    Ko V Zgornje Savski Dolini Zažari Jesen
    Kozmeje
    Kraljica Mraza In Snega
    Kranjska Gora - Martuljk
    Kras
    Kras - Goče
    Kras - V Barvah Ruja
    Kras - Volčji Grad
    Ledeni Okraski
    Ledeno Kraljestvo In žive Jaslice V Mojstrani
    Lepi čeveljc
    Mala Bistrica Slap
    Mala Bistrica - Slap
    Mali In Veliki ćudeži Na Travniku
    Mangartska Cesta
    Mangartska Dolina In Njena Dva Jezera
    Martuljški Slapovi
    Mocna Ekipa Boh.veslacev
    Morje
    Mrzle Vode - Mahovje
    Nadiža
    Na Jesen Pri Jasni - Kranjska Gora
    Na Kredi
    Na Visoki Montaževi Planoti - Planina Pecol
    Nordijski Center Planica
    Norveška - Alesund
    Norveška - Atlantska Cesta
    Norveška -Steve Cerkev
    Novembersko Deževje....
    Ob Jezeru Na Jesen
    Ob Savi Bohinjki D0 Jezera
    Panorama
    Peč Tromeja
    Planina Dedno Polje
    Planina Goreljše In še Kaj....
    Planina Krni Dol
    Planina Krstenica V Pozni Jeseni
    Planina Pri Jezeru
    Planina Pri Jezeru In Planina Vodični Vrh
    Planina Vodični Vrh
    Počasi Se Dela Zima....
    Pod Meglenim Pokrovom
    Pod Poncami....
    Pod Triglavom
    Pokljuka - Planina Lipanca
    Poletje Na Planini
    Polet Z Jadralnim Padalom
    Pomlad Se Seli V Gorski Svet
    Po Novoletnih Praznikih....
    Po Šavrinskih Gričih
    Presihajoče Jezero Ledine
    Pridih Zime....
    Pršivec - Mogočnež Nad Bohinjskim Jezerom
    Rabeljsko Jezero In Mesto Istega Imena
    Rabeljsko Jezero – Lago Del Predil
    Rilkejeva Pešpot
    Robidišče
    Rožce V Maju ....
    Sečoveljske Soline - Fontanigge
    Sem Ter Tja....
    Senožeta
    Senožeta
    Senožeta V Pomladnem Dihu
    Skalnjak V Maju ....
    Škocjanski Zatok
    Slap Grmečice
    Slap Peričnik
    Slap Peričnik Okovan V Led
    Sleme - Vršič
    Smokulja
    Smolnik
    Soline - KPSS
    Soteske In Slapovi
    Srečno 2015
    Srečno 2019
    Srečno 2021
    Suha - Desni Pritok Mostnice
    Svetovni Pokal V Biatlonu Pokljuka
    Sv. Lovrenc
    Tamar
    Telohi
    Trenta
    Viitranc In Cipernik
    Vodnikov Razglednik - Koprivnik
    Vogar Po Zledolomu
    Vogel - Zimska Pravljica
    Vrata - Dolina Pod Triglavom
    Vremenske Ujme V Maju
    V Vseh Barvah Zažari Jesen
    Zadnji Pozdrav Sonca
    Za Dušo
    Zdaj Pomlad Je Tu...
    Zelenci
    Zelenci Ob Zgodnji Pomladi
    Zelenci - V Jesenski Preobleki
    Zelenci V Zimski Podobi
    Zgornje Savska Dolina
    Zgornjesavska Dolina
    Zgornji Martuljški Slap
    Zima
    Zima Bela....
    Zima Na Gorjušah
    Zimska Podoba Zelencev
    Zimska Pravljica ....
    Zimske čipke