Sicer se uradno zima še ni začela, le naša pričakovanja, da so v zadnjem mesecu leta, podobe zime povsem drugačna, kot nam jih ponuja narava. Na novembrsko deževje gledamo bolj odmaknjeno. Povečani vodotoki so se umaknili v svoje struge, v visokogorju je zapadlo kar nekaj snega, le do nižin ga ni bilo, razen sem ter tja kakšna snežinka. Mraz tisti, ki seže do kosti, če nisi zavit v puhovko, je bil tudi le stvar pogovora. Ja, zjutraj je temperatura res malo zdrknila pod nulo, a preko dneva je bilo kar prijetno posedati na klopci pred hišo, kamor skromni sončni žarki le uspejo prodreti.
Naša Planina je bila v jutranjih urah zavita v meglo in hlad in vse to je dalo pogoje, da se ustvarijo prelepe kreacije ledenih okraskov z dodatkom ščepca sončnih žarkov, ki parajo meglice. Ko si se zjutraj komaj pomel oči in ko ti je pogled skozi okno odstrlo jutranje dogajanje, si bil kaj hitro nared za akcijo s fotoaparatom. Kroksi, bunda, kapa in črna škatla in gremo.
Naša Planina je bila v jutranjih urah zavita v meglo in hlad in vse to je dalo pogoje, da se ustvarijo prelepe kreacije ledenih okraskov z dodatkom ščepca sončnih žarkov, ki parajo meglice. Ko si se zjutraj komaj pomel oči in ko ti je pogled skozi okno odstrlo jutranje dogajanje, si bil kaj hitro nared za akcijo s fotoaparatom. Kroksi, bunda, kapa in črna škatla in gremo.
Ni bilo pa vsak dan tako lepo in slikovito. Nad Planino se je naredil meglen pokrov, ki je vztrajal cel dan. Žal. Kasneje sem izvedela, da je bilo tam na dva tisoč metri nmv lepo in sončno, pa razmeroma toplo. Pa kaj naj se sedaj jezim? Do take višine nam manjka še skoraj tisoč metrov in nižinci lahko samo čakamo, čakamo! En sprehod po gozdni cesti tja proti vznožju Pršivca,kjer še vedno brnijo žage, ko odstranjujejo zapuščino lubadarja, tudi dobro dene in okrasitev drevja z ivjem
je lepa za oko. Ja, roke so pa premrle, če jih ne tlačiš v žep.
je lepa za oko. Ja, roke so pa premrle, če jih ne tlačiš v žep.
