Malokdo ve, kako je v davnem času zašla med te skale, med previsne pečine strmega Prisanka.
O tem je več različnih pripovedi a tale, ki sem jo našla v knjigi D.Kunaver "Babica pripoveduje" je kar pravšnja in lepa.
Ajdovska deklica je bila dobrega srca. Živela je pod previsnimi stenami Prisanka (ali Prisojnika) in vodila popotnike skozi snežne zamete preko Vršiča v Trento. Ko so se popotniki vračali, so ji pod Prisankom puščali hrano, tako da nikoli ni bila žejna in lačna. Bila pa je tudi sojenica. Obiskovala je mlade matere in prerokovala novorojenčkom njihovo usodo.
Neke noči je obiskala planšarico v Trenti, ki je pravkar rodila sina. Ker je mati spala, se je ajdovska deklica neslišno približala otroku in mu prerokovala, da bo postal lovec in da bo ustrelil Zlatoroga in z njegovimi rogovi prišel do bajnega bogastva. Ko so za to prerokbo slišale sestre ajdovske deklice, so jo preklele, ker je napovedala smrt Zlatorogu. Tako je okamenela, ko se je vrnila pod Prisojnik.
Ob jutru mrzli jesenski vetrovi dvignejo megle iz doline. Takrat se ajdovska deklica skrije radovednim očem.
Obraz dekleta v severni steni so pričarali tektinski odlomi.