poNa vprašanje moje Urše, če se mi da iti v Trento, sem pritrdilni odgovor izstrelila v trenutku. Kako ne bi, saj je že več kot leto dni od mojega zadnjega obiska Trente in kamor vedno rada zahajam. Pa saj ni čudno, naravnih lepot in zanimivosti je tam v izobilju in vedno odkrijem za mene še kaj novega, zanimivega. Torej mi je povabilo Urše odprl možnosti novih doživetij, ki bodo podkrepljene s fotografijami. Njej Trenta ni kaj dosti poznana, pa si jo silno želi bolj podrobno spoznati. Moje vedenje o tem kraju ni bogsigavedi veliko, a vseeno tolikšno, da si vem kaj je vredno, v času kratkega izleta, tu ogledati.
Že doma je padla odločitev, da si morava med drugim ogledati tudi Alp. botanični vrt Juliana. Pa še s predpostavko, da v vrtu nikoli ne vidimo vseh cvetočih rastlin naenkrat, vedno pa nas razveseli vsaj nekaj cvetic.
dr. Julius Kugy, je v svoji knjigi Iz minuli dni zapisal;
Začarani vrtovi rojenic so že zdavnaj izginili.
Mračna pravljica o Zlatorogu nam pripoveduje, kako se je zgodilo.
Toda tu je nastal nov čarovni vrt, sredi svetle sedanjosti.
Vrt leži v Gornji Trenti na pobočju Kukle, v bližini cerkve Sv. Marije, na nad morski višini pribl.800 metrov Nekaj deset metrov nižje teče Soča. Juliana je najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju. Leta 1926 ga je ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne. Z nasveti mu je veliko pomagal planinski prijatelj dr. J.Kugy.
Za simbol Juliane so izbrali Zoisovo zvončnico (Campanula zoysii), ki je tudi simbol rastlinstva na sončni strani Alp.
Zaradi nizke nadmorske višine in zaradi močnega vpliva sredozemskega podnebja, ki prihaja po dolini Soče mnoge visokogorske rastline slabo uspevajo. Bilo je treba veliko truda in ljubezni, da je vrt zrasel in da živi. V Juliani uspeva približno 600 različnih vrst rastlin. Med njimi najdemo tudi endemite, rastlin, ki rastejo samo v Sloveniji.
Ne smemo pa pozabiti na znamenito rožo Scabiosa trenta (trentarski grintavec), ki jo je J.Kugy iskal, pa ne našel.
Ja, tudi jaz imam rožo, ki sem jo dolgo, dolgo iskala po našem skalovju, pa sem jo za razliko od Kugyja, tudi našla.
To je prelep cvet Šopastega repušnika, ki je ena najbolj bleščečih rastlin alpske flore. Lahko se čudimo, da ta lepota zraste praktično v živi skali. Moje veselje je bilo nepopisno, kar roka se mi je tresla, ko sem jo fotografirala. Ja, tudi to se zgodi.
Že doma je padla odločitev, da si morava med drugim ogledati tudi Alp. botanični vrt Juliana. Pa še s predpostavko, da v vrtu nikoli ne vidimo vseh cvetočih rastlin naenkrat, vedno pa nas razveseli vsaj nekaj cvetic.
dr. Julius Kugy, je v svoji knjigi Iz minuli dni zapisal;
Začarani vrtovi rojenic so že zdavnaj izginili.
Mračna pravljica o Zlatorogu nam pripoveduje, kako se je zgodilo.
Toda tu je nastal nov čarovni vrt, sredi svetle sedanjosti.
Vrt leži v Gornji Trenti na pobočju Kukle, v bližini cerkve Sv. Marije, na nad morski višini pribl.800 metrov Nekaj deset metrov nižje teče Soča. Juliana je najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju. Leta 1926 ga je ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne. Z nasveti mu je veliko pomagal planinski prijatelj dr. J.Kugy.
Za simbol Juliane so izbrali Zoisovo zvončnico (Campanula zoysii), ki je tudi simbol rastlinstva na sončni strani Alp.
Zaradi nizke nadmorske višine in zaradi močnega vpliva sredozemskega podnebja, ki prihaja po dolini Soče mnoge visokogorske rastline slabo uspevajo. Bilo je treba veliko truda in ljubezni, da je vrt zrasel in da živi. V Juliani uspeva približno 600 različnih vrst rastlin. Med njimi najdemo tudi endemite, rastlin, ki rastejo samo v Sloveniji.
Ne smemo pa pozabiti na znamenito rožo Scabiosa trenta (trentarski grintavec), ki jo je J.Kugy iskal, pa ne našel.
Ja, tudi jaz imam rožo, ki sem jo dolgo, dolgo iskala po našem skalovju, pa sem jo za razliko od Kugyja, tudi našla.
To je prelep cvet Šopastega repušnika, ki je ena najbolj bleščečih rastlin alpske flore. Lahko se čudimo, da ta lepota zraste praktično v živi skali. Moje veselje je bilo nepopisno, kar roka se mi je tresla, ko sem jo fotografirala. Ja, tudi to se zgodi.
