,Beli potok spada med malo obiskane kotičke naših gora. Zajeda se globoko v osrčje Martukljkove skupine v vpadnici Kukove špice. Po dolini teče živahni Beli potok, ki vmes v lepih slapovih, imenovanih Skočniki, preskoči nekaj večjih in nekaj manjših pragov. Dolino obvladuje širok masiv Kukove špice in njenega severozahodnega grebena, imenovanega Vanežev rob. Ta greben zaključuje gozdnati Vršič, ki je edini lahko dostopni, dasi brezpotni vrh nad Belim potokom. V zatrep te doline človek bolj poredko zaide pa še tisti, ki pride, gre v smeri Vršiča. Dostop do zatrepa ni zahteven, do sem vodita dve lepi lovski stezi. Krajša je pot neposredno iz Doline, a nekoliko bolj vpeta v strmino in se pne po gozdu zahodno ob potoku. Njen začetek je pri starem železniškem mostu čez Savo Dolinko. Druga pa po zložni poti iz Gozda čez planino Zaprete. Njen začetek pa je težko najti, saj so spodnji predeli vsi prepleteni z gozdnimi kolovozi.
Celotno področje Belega potoka je označeno kot naravna znamenitost, a vseh zanimivosti in lepot ne moremo videti, ker ni dostopnih poti.
Je eden najlepših in nedotakljivih gorskih potokov v Julijskih Alpah.
Ko sem se zjutraj odpravila na to pot, sem kar prekipevala od veselja in pričakovanj o lepo preživetem dnevu v tej neokrnjeni samotni naravi, daleč od ponorelega sveta in da bom končno le videla tisti poskočni potok, ki mu pravijo Skočniki. Prvo se je uresničilo, a pri zadnjem pričakovanju se pa račun ni izšel. Že ko sem se bližala zatrepu doline ni bilo slišati nobenega bučanja vode, pa čeprav sem ušesa napenjala do konca. Moja slutnja je bila potrjena. Struge slapov so bile brez vode,le v zgornjem toku se je voda sem ter tja pretakala iz enega korita v drugo. Naredim nekaj posnetkov teh tolmunčkov in korit in grem raziskovat strugo hudournika.Marsikaj lepega se vidi, saj je voda v preteklosti bila zelo ustvarjalna. V beli mivki sem sledila človeške stopinja in stopinje psa. Vse je kazalo, da je bil predhodnik namenjen nekam tja pod Macesnje, a bog ga vedi kam??? Meni se je zdelo vse neprehodno. Ko sem doma malo pobrskala po internetu, sem pa dobila odgovor; tam zadaj nekje je lovska bajta in še en izvir mrzle vode in skrinjica. Skrivnostna skrinjica in ta neraziskani predel me spet vabita tja gor!!!
Celotno področje Belega potoka je označeno kot naravna znamenitost, a vseh zanimivosti in lepot ne moremo videti, ker ni dostopnih poti.
Je eden najlepših in nedotakljivih gorskih potokov v Julijskih Alpah.
Ko sem se zjutraj odpravila na to pot, sem kar prekipevala od veselja in pričakovanj o lepo preživetem dnevu v tej neokrnjeni samotni naravi, daleč od ponorelega sveta in da bom končno le videla tisti poskočni potok, ki mu pravijo Skočniki. Prvo se je uresničilo, a pri zadnjem pričakovanju se pa račun ni izšel. Že ko sem se bližala zatrepu doline ni bilo slišati nobenega bučanja vode, pa čeprav sem ušesa napenjala do konca. Moja slutnja je bila potrjena. Struge slapov so bile brez vode,le v zgornjem toku se je voda sem ter tja pretakala iz enega korita v drugo. Naredim nekaj posnetkov teh tolmunčkov in korit in grem raziskovat strugo hudournika.Marsikaj lepega se vidi, saj je voda v preteklosti bila zelo ustvarjalna. V beli mivki sem sledila človeške stopinja in stopinje psa. Vse je kazalo, da je bil predhodnik namenjen nekam tja pod Macesnje, a bog ga vedi kam??? Meni se je zdelo vse neprehodno. Ko sem doma malo pobrskala po internetu, sem pa dobila odgovor; tam zadaj nekje je lovska bajta in še en izvir mrzle vode in skrinjica. Skrivnostna skrinjica in ta neraziskani predel me spet vabita tja gor!!!
