Letos smo dolgo ugibali kako bo letos z gobami, glede na poletno sušno obdobje in na visoke temperature, ki so presegale vsa več letna povprečja. V našem kraju ni bilo pravega dežja več kot dva meseca, vode je primanjkovalo vsepovsod in struge rek so imele zelo skromen pretok, marsikje pa tudi nič. Tisti, ki se imajo za prave "gobarje" in tudi mi ostali, ki smo izven tega kroga, smo delali razne analize o rasti gob, se ozirali na lunine mene, le na vpliv vremena, ki naj bi nam prinesel dež, nismo imeli vpliva. Ugibanj je bilo z dneva v dan več. Čakanje se je vleklo vse tja do začetka septembra. Par dnevno obilno deževje in gobarski bum je bil tukaj. Sprva zmerno in gob je bilo le toliko, bi se reklo za pokušino, nakar so bile gmajne polne gob in seveda tudi gobarjev. O, teh je bilo znatno več, iz dneva v dan tudi takih, ki so nabrali malo a veliko gob pobrcali in za seboj pustili pravo gobarsko razdejanje. V našem koncu tega ni bilo veliko, je bilo pa baje na Pokljuki noro, vse gozdne ceste polne avtomobilov, gobarji so se izgubljali v labirintu pokljuških gozdnih cest ter iskali pomoč preko GRS.
