Že zgodaj zjutraj, ko sem se odpravljala od doma, sem imela v mislih Planino pri Jezeru , odeto v razkošne barve jeseni.
Dobila sem več, kot sem pričakovala. Že sama pot iz parkirišča v Blatu je bila slikovita. Lep dan in jutranji hlad sta kar nizala zanimive detajle ob poti. Le sem ter tja je po strmi poti močno zaropotalo, veliki stroj (traktor) , ki v strmini iz gleda še večji, in ko za seboj vleče nekaj celih dreves, rečeš samo vaaavvv in iščeš prostor za umik na varno.. Spravilo lesa na teh terenih ni mačji kašelj. V tem predelu je vetrom pred meseci in tudi lubadar naredil veliko škode v gozdu, ki jo skušajo odstraniti.
Tudi v preteklih letih sem si zelo rada privoščila v jesenskem času kakšen pohod po Fužinskih planinah. Vsakokrat kam drugam. Lani je bila Krstenica, letos je cilj Planina pri Jezeru in Dedno polje. Za kam dlje mi bo pa verjetno že zmanjkalo časa. Kajti z leti se je hoja dokaj upočasnila in tudi korak ni več živahen. Pa o tem premlevam celo pot; mi bo še dano ali je letos zadnjič! Zatopljena v take misli, sem kar pozabila, da je v torbi fotoaparat in bi ga bilo dobro aktivirati. Nekaj posnetkov je ob poti nastalo, škljocanja pa na Planini ni in ni bilo konca.
Dobila sem več, kot sem pričakovala. Že sama pot iz parkirišča v Blatu je bila slikovita. Lep dan in jutranji hlad sta kar nizala zanimive detajle ob poti. Le sem ter tja je po strmi poti močno zaropotalo, veliki stroj (traktor) , ki v strmini iz gleda še večji, in ko za seboj vleče nekaj celih dreves, rečeš samo vaaavvv in iščeš prostor za umik na varno.. Spravilo lesa na teh terenih ni mačji kašelj. V tem predelu je vetrom pred meseci in tudi lubadar naredil veliko škode v gozdu, ki jo skušajo odstraniti.
Tudi v preteklih letih sem si zelo rada privoščila v jesenskem času kakšen pohod po Fužinskih planinah. Vsakokrat kam drugam. Lani je bila Krstenica, letos je cilj Planina pri Jezeru in Dedno polje. Za kam dlje mi bo pa verjetno že zmanjkalo časa. Kajti z leti se je hoja dokaj upočasnila in tudi korak ni več živahen. Pa o tem premlevam celo pot; mi bo še dano ali je letos zadnjič! Zatopljena v take misli, sem kar pozabila, da je v torbi fotoaparat in bi ga bilo dobro aktivirati. Nekaj posnetkov je ob poti nastalo, škljocanja pa na Planini ni in ni bilo konca.
