....so slikovita vasica na obrobju Vipavske doline!
Na Kras Gorenjci prav pogosto ne hodimo, saj jaz ne. Za nas je daleč, po drugi strani spet ne, le odločiti se je treba in tistih pribl.150 km se pri današnji prometni infrastrukturi kaj hitro prevozi. Uro in pol pa že lahko dihaš topel kraški zrak. Idejo za ta izlet je dala moja Urša, bila tudi glavni organizator in izvajalec. Na moje pripombe, da ne bi šla, pa da je daleč in gost promet, je našla takoj ustrezen odgovor. Nehaj. Greva in pika. Prav je imela.
Zakaj Goče? Pred leti smo že bili tam na izletu, takrat je bil z nami še naš ati, Zaradi okvare na nogi je bil gibalno oviran, je ogled griča Obelunca nad vasjo odpadel. Mene je sicer radovednost vlekla tja gor, da pa ne porušim naše harmonije v druženju na izletu, sem opustila idejo za pot tja gor. Tokrat pa sva z Uršo to uresničili. Ona je sicer dobila informacije od svoje znanke, da je pot tja gor lahka in da si gor kar "mimo grede v 10-15 min.". Jok, ni bilo tako. Pot je res lahka. Za hojo pa sva porabili več kot pol ure, brez motoviljenja (tu je mišljeno moje fotografiranje), je pa treba vzeti v obzir moja leta in slabo kondicijo obeh, po bolj ležerni zimi.
Tesno pozidano naselje na razglednem slemenu griča med dolinama Branice in Vipave je spomenik slovenske kulturne dediščine. Goče so prvič omenjene že v 14. stoletju. Hiše imajo debele, iz kamna grajene stene z majhnimi okenskimi odprtinami.
Kdor se povzpne na bližnji hrib Obelunec s cerkvico Marije Snežne lahko od zgoraj navzdol vidi, da so zgradbe nanizane ob dveh glavnih ulicah, ki se med seboj križata v obliki Andrejevega križa.
Sredi naselja leži na dvignjenem platoju znamenita cerkev sv. Andreja iz 17. stoletja. Ob poti, ki povezuje cerkev s pokopališčem so postavljeni štirje kamniti oltarji. V oltarnih nišah so reliefne upodobitve prizorov križevega pota. Vaško pokopališče krasita zelo lep vhod in kapela Božjega groba.
