+Idejo, da v pozni jeseni obiščeva Kras, je dala moja Urša že na pomlad, ko sva se potikali in raziskovali okolico Volčjega grada. Predvsem sva imeli v mislih čas, ko bo začel v vseh barvah žareti ruj. Čeprav tudi Gorenjci lahko kaj povemo in pokažemo o lepi barviti jeseni, a ruja pri nas ni in ker Kras ni daleč, je treba vzeti pot pod noge in to čudo videti od blizu.
Prvotno sva imeli v načrtu, da si bova za Kras vzeli vsaj dva dneva in ga prečesali po dolgem in po čez. Predvideno je bilo tudi nekaj dnevno bivanje ob morju in ob povratku še ogled Krasa. Pa so se stvari malo zasukale. Toplo, sončno vreme, s skoraj poletnimi temperaturami naju je za dva dni dlje zadržalo ob morju. Težko se je v tem času odpovedati kopanju v morju. Torej za Kras je ostal samo en dan, to je bil dan, ko sva se vračali z oddiha ob morju. Do dobra sva se "pogreli" ob morju, ko sva šli na pot je bilo pa vroče, soparno, brez vetra in temperatura se je zelo bližala 30 stopinjam. Od tega kako bo naju v Volčjem gradu pričakalo morje rdeče barve, ni bilo nič. Debela griža in njeni veliki kupi kamenja niso ponujali tistega, na kar sva računali; ruj in še en krat ruj. Hoja po potkah, ki so obdane s kamenjem je bila zaradi vročine utrujajoča in motivacija za fotografiranje na nuli. Imeli sva še rezervni načrt - Pliskavica. Zakaj Pliskavica? Tam je hostel in zanimiv opis kraja. Hostel bi prišel v poštev le, če bi na Krasu ostali več kot en dan, da pa spoznava še nov kraj, ob že tako slabem vedenju o Krasu, je pa zanimivo.
Pliskovica je naselje v Občini Sežana. Pliska pravijo drobni ptičici, beli pastirici, ki v vasi in okoli nje najde primerno okolje za preživetje. Njen živahen značaj je bil verjetno povod, da so pastirji, ki naj bi pred stoletji prvi naselili te kraje, enako živahne ovce in koze imenovali Pliska. Toliko o izvoru imena Pliskavica, to je vas v osrednjem Krasu, nekako na polovici poti med Dutovljam in Komnom. leži na manjši vzpetini, ki jo vse naokrog obdajajo vinogradi in kamnite ograde, v katerih je bila v preteklosti obdelovalna zemlja, sedaj pa jih zarašča drevje in grmovnice. Med njimi tudi tista živih barv, ki ji pravijo ruj. Že ko se voziva po Komenskem Krasu proti Pliskavici, je ob cesti barvitost drevja vse bolj in bolj pisanih barv. Pa rečem šoferki; "a ustaviš, da naredim kakšno fotko?" Dobim odgovor; "Nemogoče, ni prostora za ustavljanje in promet je gost!" In greva dalje. Čakam na "mogoče", ki pride malo pred naseljem. Nisva zavili po Pliskini poti (2 uri), ampak kar tako malo povprek in sem ter tja. Bilo je kaj videti in objektiv tudi ni počival. Ruj v vseh odtenkih rdeče nama je na obraz narisal nasmeh in vročina kar na enkrat ni bila več moteč element.
Prvotno sva imeli v načrtu, da si bova za Kras vzeli vsaj dva dneva in ga prečesali po dolgem in po čez. Predvideno je bilo tudi nekaj dnevno bivanje ob morju in ob povratku še ogled Krasa. Pa so se stvari malo zasukale. Toplo, sončno vreme, s skoraj poletnimi temperaturami naju je za dva dni dlje zadržalo ob morju. Težko se je v tem času odpovedati kopanju v morju. Torej za Kras je ostal samo en dan, to je bil dan, ko sva se vračali z oddiha ob morju. Do dobra sva se "pogreli" ob morju, ko sva šli na pot je bilo pa vroče, soparno, brez vetra in temperatura se je zelo bližala 30 stopinjam. Od tega kako bo naju v Volčjem gradu pričakalo morje rdeče barve, ni bilo nič. Debela griža in njeni veliki kupi kamenja niso ponujali tistega, na kar sva računali; ruj in še en krat ruj. Hoja po potkah, ki so obdane s kamenjem je bila zaradi vročine utrujajoča in motivacija za fotografiranje na nuli. Imeli sva še rezervni načrt - Pliskavica. Zakaj Pliskavica? Tam je hostel in zanimiv opis kraja. Hostel bi prišel v poštev le, če bi na Krasu ostali več kot en dan, da pa spoznava še nov kraj, ob že tako slabem vedenju o Krasu, je pa zanimivo.
Pliskovica je naselje v Občini Sežana. Pliska pravijo drobni ptičici, beli pastirici, ki v vasi in okoli nje najde primerno okolje za preživetje. Njen živahen značaj je bil verjetno povod, da so pastirji, ki naj bi pred stoletji prvi naselili te kraje, enako živahne ovce in koze imenovali Pliska. Toliko o izvoru imena Pliskavica, to je vas v osrednjem Krasu, nekako na polovici poti med Dutovljam in Komnom. leži na manjši vzpetini, ki jo vse naokrog obdajajo vinogradi in kamnite ograde, v katerih je bila v preteklosti obdelovalna zemlja, sedaj pa jih zarašča drevje in grmovnice. Med njimi tudi tista živih barv, ki ji pravijo ruj. Že ko se voziva po Komenskem Krasu proti Pliskavici, je ob cesti barvitost drevja vse bolj in bolj pisanih barv. Pa rečem šoferki; "a ustaviš, da naredim kakšno fotko?" Dobim odgovor; "Nemogoče, ni prostora za ustavljanje in promet je gost!" In greva dalje. Čakam na "mogoče", ki pride malo pred naseljem. Nisva zavili po Pliskini poti (2 uri), ampak kar tako malo povprek in sem ter tja. Bilo je kaj videti in objektiv tudi ni počival. Ruj v vseh odtenkih rdeče nama je na obraz narisal nasmeh in vročina kar na enkrat ni bila več moteč element.
