Nadiža izvira kot Črni potok v Breginjskem kotu in se po 60 km združi z Terom. Od sotočja Belega in Črnega potoka do izliva Legrade teče proti jugu in je mejna reka med Italijo in Slovenijo. Pri Logjeh se obrne proti severovzhodu, blizu Kreda pa ponovno spremeni smer in se zareže v sotesko med Mijo in Matajurjem ter pri mejnem prehodu Robič prestopi v Beneško Slovenijo. V vrhnjem toku ima Nadiža značilnosti Alpske reke, od Logje naprej pa predalpske
Zaradi sorazmerno visoke temperature, čiste vode in mirnega toka je primerna za kopanje. V Nadiži živi precej endemičnih vrst in podvrst sladkovodnih rib jadranskega porečja, med drugimi potočni glavoč, primorski blistavec, grba, štrkavec in primorska belica. V srednjem in spodnjem toku Nadiža odlaga prodne nanose, ki tvorijo ene izmed najlepših in najbolje ohranjenih prodišč predalpskih rek v Sloveniji.
Napoleonov most čez Nadižo je kamnit stopničast ločni most nad koriti reke Nadiže blizu vasic Podbela in Logje na skrajnem zahodu Slovenije. Čez most je potekala starodavna pot iz Pradola in Robidišča naprej po dolini reke Nadiže.
Težko je opisati lepote Nadiže z eno besedo "lepo". Že vso strmo pot od Logja proti soteski Nadiže sem imela občutek, da naju tam čaka nekaj posebnega. Res je bilo vzdihovanja veliko in usta raztegnjena v širok nasmeh, so dala vedeti, da sva odkrili pravi biser. Ob lesenem mostu sva pustili avto in se takoj podali k vodi. Voda čista, lepe zelenkaste barve, le pretok je bil zaradi suše bolj slab. Številni tolmuni in bele skale in prodovje samo še dodaten okras tej lepi reki. Kakšna je pa temperatura je pa takoj preverila naša Tatjana in slike zgovorno povedo vse. V obzir je treba vzeti tudi datum; 21.september, to je čas ko se kopalna sezona že konča.