Kar se vremena tiče, so bili to računi brez krčmarja, kajti že zjutraj ni kazalo najbolje. Oblačnost po vrhovih se vlekla in enkrat spuščala, pa spet dajala upanje, ko se je za kak meter dvignila. A kjer je volja, tam je pot in sem šla!
S same Nevejske prevale ( na Žlebeh) se prične vzpon ob desni strani opuščenega smučišča, po slabo shojeni poti. Kmalu se pride do gozdne ceste (624), le-ta se v dolgih okljukih vzpenja vse do planine Krni dol in še naprej do Pl.Pecol. Lahko pa izberemo drugo možnost in sicer, da po nekaj časa hoje po cesti, se v desno usmeri markirana, dokaj strma pot a lepo speljana. Tik pod Pl. Krni dol se taista pot nadaljuje proti Koči Corsi ( 625). Sam prihod na planino ne ponuja nekaj, kar bi ti vzelo sapo, je pa lepo in prostranost planine, ki leži pod strmim vznožjem Vrha Krnega dola ( Monte Cragnedul) ni prav velika. Mogoče je bil moj vtis tak le zaradi vremena, vse bolj je kazalo, da dežju ne bom ušla.