Do slapa Grmečica se podam večkrat, najraje od železniške postaje v Nomenju. Od tam po lepih travnikih, po navadi polni cvetja, do Save Bohinjke, ki jo prečim po novem visečem mostu in nato po desnem bregu reke proti naselju Log. Pot ni zahtevna in ima več izvedb. V zadnjem času so prej kolovozno pot zelo lepo uredili, utrdili in pri slapu si mimogrede. Postanek pri slapu je vedno lepo doživetje. Grmečico lahko prečiš malo nižje od slapa, vendar je voda mrzla in že marsikdo se je nehote skopal pri prečenju. Lahko pa slap oz. tolmun pod njim obideš s tem, da izbereš zgornjo pot, stezico in če imaš srečo, jaz sem jo imela, naletiš še na adrenalinsko spuščanje po kanjonu, ali kot se temu drugače reče soteskanje. Zelo zanimivo, da to lahko vidiš iz prve vrste. Našla sem primerno stojišče in šklocanja ni bilo malo. Pustolovsko in drzno doživetje soteskanja ali kanjoninga v teh koritih je drzen izziv za izkušene in telesno dobro pripravljene športnike. Soteskanje ali kanjoning je izraz, ki opisuje plavanje in spuščanje po koritih gorskih rek. V lažjih kanjonih prevladuje plavanje in skakanje v tolmune. V težjih in tesnih soteskah pa je potrebna tudi vrv za spuščanje po manjših slapovih. Noro je videti, kaj šele doživeti.
Grmečica je 8 metrov visok slap, zadnji izmed slapov v koritih potoka Grmečica. Nahaja se nedaleč od desnega brega Save Bohinjke med naseljem Log v Bohinju in Nomenj. Potok Grmečica je dolg pribl. 1,5 km, izvira pa kakšen kilometer nad 100 m dolgo sotesko Grmečiških korit. Od slapa teče Grmečica po gozdnem in pašnem terenu in se pri Nomenju izliva v Savo Bohinjko.
Čas mi je še dopuščal, po navadi kadar sem na foto potepu s časom ne skoparim, tudi tokrat nisem. Ogledala sem si tudi zapuščino srednjeveške livarne, kot mu pravijo plavža Sv.Heme ob Plavžarici ki je tudi na desnem bregu reke, vendar le bolj proti Soteski.