Tudi pri nas so kraji, kjer se lahko odmaknjeni od mestnega smoga, ekološke zapacanosti in hrupa, prepustimo pravemu zimskemu navdihu, in je sožitje med vremenskimi ekstremi nekaj vsakdanjega. V takem prebujajočem jutru, ko mraz ohladi kosti, nos pordi in v ušesih šumi, se razkrije prava zimska idila.
Pa saj so že včasih rekli, da v Bohinju zima traja 13 mesecev. No, ravno 13 mesecev res ne. Zna biti pa res dolga, tako kot na primer letošnja. Začela se je zelo zgodaj, še predno ji je primat predala lepa jesen. Nasula je snega veliko, preveliko in komunalci in tisti, ki vihtijo lopate za kidanje snega, so jamrali in tarnali, kupi snega tako ob cestah kot na dvoriščih so bili ogromni. Pokrajina je dobila res lepo, pravo zimsko podobo. Da pa ta bela opojnost ne bila trajala dolgo, je pa poskrbel dež, ki je snežno odejo malo stisnil, ceste in poti pa spremenil v sneženo brozgo. Pa da vremensko dogajanje ne bilo preveč dolgočasno, so se pa spet pojavile precej nizke temperature in poskrbele, da so ceste postale drsalnice. Posebno okoli jezera je bila hoja brez derezic precej tvegana. A naju z Uršo to ni odvrnilo od vsakodnevnih sprehodov. Kar nekajkrat sva obirali pot "za jezerom", kot mi radi rečemo, iskali lepe zimske motive. Bilo je kaj videti! A moje roke premrle od mraza so včasih komaj pritisnile na sprožilec. Ujela sem nekaj lepih trenutkov, ko se na jezeru pojavljajo meglice in včasih tudi takrat, ko jih skopi sončni žarki brišejo. Prav veliko sprehajalcev ob jezeru ni bilo. Ni bilo tistih, ki s svojimi pasjimi prijatelji dirkajo kot, da so na maratonu. Tak ljubi božji mir je pravi balzam za dušo in ušesa.
Čeprav sem letos skoraj pol leta preživela v Bohinju, točneje na planini nad jezerom. Naš dom na planini v zimskem času z avtom ni dosegljiv, moje zmogljivosti za peš hojo tja "gor vn" pa tudi nične. Odločitev, da par dni pred božičnimi prazniki preživiva z Uršo prav v Bohinju. Je bila dobra odločitev. Pa ravno v hotelu Bohinj! Tudi dobra ideja. In zakaj prav v tem hotelu? Hotel je nova pridobitev v Bohinju in lepih govoric na račun tega hotela ni malo. Torej se je treba prepričati. In prepričali so naju; lep zunanji izgled hotela, notranjost presega vsa pričakovanja, les je glavni material notranjosti in vse narejeno v stilu, ki ponazarja krajinsko ureditev. Prijazno osebje in dobra hrana, ki naj bi bila večinoma od domačih proizvajalcev, doda še piko na i.
Za to najino izbiro hotela je kriva država. Ja, trapasto to zveni, a je tako. Velikodušnost vladajoče garniture je v tem, da nas "država časti" z turističnimi boni. Nabrali so se lanski in letošnji in ravno prav jih je bilo za pokritje teh stroškov.
Pa saj so že včasih rekli, da v Bohinju zima traja 13 mesecev. No, ravno 13 mesecev res ne. Zna biti pa res dolga, tako kot na primer letošnja. Začela se je zelo zgodaj, še predno ji je primat predala lepa jesen. Nasula je snega veliko, preveliko in komunalci in tisti, ki vihtijo lopate za kidanje snega, so jamrali in tarnali, kupi snega tako ob cestah kot na dvoriščih so bili ogromni. Pokrajina je dobila res lepo, pravo zimsko podobo. Da pa ta bela opojnost ne bila trajala dolgo, je pa poskrbel dež, ki je snežno odejo malo stisnil, ceste in poti pa spremenil v sneženo brozgo. Pa da vremensko dogajanje ne bilo preveč dolgočasno, so se pa spet pojavile precej nizke temperature in poskrbele, da so ceste postale drsalnice. Posebno okoli jezera je bila hoja brez derezic precej tvegana. A naju z Uršo to ni odvrnilo od vsakodnevnih sprehodov. Kar nekajkrat sva obirali pot "za jezerom", kot mi radi rečemo, iskali lepe zimske motive. Bilo je kaj videti! A moje roke premrle od mraza so včasih komaj pritisnile na sprožilec. Ujela sem nekaj lepih trenutkov, ko se na jezeru pojavljajo meglice in včasih tudi takrat, ko jih skopi sončni žarki brišejo. Prav veliko sprehajalcev ob jezeru ni bilo. Ni bilo tistih, ki s svojimi pasjimi prijatelji dirkajo kot, da so na maratonu. Tak ljubi božji mir je pravi balzam za dušo in ušesa.
Čeprav sem letos skoraj pol leta preživela v Bohinju, točneje na planini nad jezerom. Naš dom na planini v zimskem času z avtom ni dosegljiv, moje zmogljivosti za peš hojo tja "gor vn" pa tudi nične. Odločitev, da par dni pred božičnimi prazniki preživiva z Uršo prav v Bohinju. Je bila dobra odločitev. Pa ravno v hotelu Bohinj! Tudi dobra ideja. In zakaj prav v tem hotelu? Hotel je nova pridobitev v Bohinju in lepih govoric na račun tega hotela ni malo. Torej se je treba prepričati. In prepričali so naju; lep zunanji izgled hotela, notranjost presega vsa pričakovanja, les je glavni material notranjosti in vse narejeno v stilu, ki ponazarja krajinsko ureditev. Prijazno osebje in dobra hrana, ki naj bi bila večinoma od domačih proizvajalcev, doda še piko na i.
Za to najino izbiro hotela je kriva država. Ja, trapasto to zveni, a je tako. Velikodušnost vladajoče garniture je v tem, da nas "država časti" z turističnimi boni. Nabrali so se lanski in letošnji in ravno prav jih je bilo za pokritje teh stroškov.
